Drago Kompan
|
25.12.2019 27. KOROŠKA KUHARIJA, 2. del
POROČILO 2. del
27. KOROŠKA KUHARIJA OBARVANA POLJSKO je potekala v Centru kulinarike KULT316 v Šentvidu 26. novembra 2019.
Nadaljevanje po 1. delu
Za prvo predjed je prav simpatično in požrtvovalno poskrbela Evita Leskovšek s peko malih poljskih krompirjevih palačink kar v prostoru za dobrodošlico. Palačinke so bile slastne in udeleženci bi se bili najraje kar teh najedli do sitega ne glede na vse ostale jedi, ki so še čakale na nas.
Tri udeleženke so pričele s preoblikovanjem obstoječe in za naše pojme morda malce dolgočasne jedilnice oziroma miz, med drugim z lepimi namiznimi prti, rožami, svečami, serveti s tipičnim narodnim motivom, prinesenimi iz Poljske, ter barvnimi jedilniki in recepti za vsako osebo posebej. Ustvarile so kot že večkrat doslej res privlačno jedilnico.
Istočasno smo oblikovali delovne skupine in te so se razporedile po veliki in funkcionalni kuhinji. Prav kmalu je bila gotova najbolj poznana in slavna poljska juha ZUREK s koščki klobase in kuhanim jajcem, ki je bila za udeležence neobičajna, a odlična.
Protiutež so bili KOROŠKI AJDOVI ŽGANCI, ki jih za čuda doslej na Koroški kuhariji še nismo pripravljali in OKISANE NARIBANE BUČE po zelo starem koroškem receptu. Zanimiva in za večino manj znana a odlična kombinacija. Kuharji so imeli še dolgo boleče roke od ribanja buč. Zraven smo pili odličen koroški mošt, dragoceno darilo od Bernarde Lasan in rdeče in belo bizeljsko vino, darilo iz lastne pridelave od Marijana Štrikarja, ki je kar samo teklo po grlu. Oba pomotoma ta večer nista bila pohvaljena in izpostavljena in to napako popravljam sedaj.
Končno so bile na vrsti sladice, ki smo jih iz različnih razlogov težko pričakovali. Da ne bi bilo preveč kuhanja in zato več skupnega druženja, smo kar dve zelo tipični poljski sladici, tj. kutio in galaretko, pripravili doma.
Najprej smo degustirali KUTIO, staro poljsko tradicionalno božično sladico, ki sem jo doma že dva dni prej pripravila iz ekološke kuhane pšenice in na poljskem priljubljenega kuhanega maka ter nasekljanega suhega sadja in oreščkov in hranila v hladilniku. Ugajala nam je, mene pa spominjala na jed »žito« iz Srbije, poznajo jo pa še mnogi drugi narodi kot v Romuniji, Litvi, Grčiji in celo Angliji.
Poročilo sestavila in opremila s fotografijami Doroteja Omahen, vodja »Koroške kuharije« kulinarične sekcije KKL ob sodelovanju Mire Vidmar in Draga Kompana. Lektorirala Mira Vidmar. |
Klub Korošcev Ljubljana 
