Klub Korošcev Ljubljana
    Klub Korošcev Ljubljana  
Klub
Klub Korošcev Ljubljana
Večna pot 11, 1000 Ljubljana
Davčna številka: 25729306

Kontakt:
Tel: 01/256-17-23
Fax: 01/256-17-24
arah.consulting@eunet.si

IBAN: AT78 3910 2000 0250 3696;
BIC: VSGKAT2K102
Banka Posojilnica-Bank Borovlje-Celovec,
Hauptplatz/glavni trg 16,
A-9170 Ferlach/Borovlje, Avstrija

Vodstvo kluba | Zapisniki | Avtorji

Novice

12.02.2020
Koroški večer s plesom 2020

08.01.2020
Letošnje prvo redno mesečno srečanje bo v četrtek, 9.1.2020 ob 19.00

01.12.2019
Novoletno srečanje društvenih članov

28.10.2019
VABILO NA 27. KOROŠKO POLJSKO KUHARIJO

28.10.2019
Vabilo na KAP, 23.11.2019

Zapisi
 
2019 Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA, 2. del
Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA, 3. del
Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA OBARVANA POLJSKO - 1. del
Milan Vogel : Slovo od leta v Šestici
Renata Picej : Barkovljanka, Barcolana, Jesenski pokal - tržaški praznik

Slike
24. Koroška kuharija [Januar 2019]
slik: 23
Ivana Kobilca [Oktober 2018]
slik: 8
Diplomatska regata 2018 [September 2018]
slik: 7
Kulinarični piknik [Junij 2018]
slik: 45
Predavanje o mesu [April 2018]
slik: 16

Video
Bilten

Bilten 2019 Bilten 2018 Bilten 2017 
Zapisi
Renata Picej



26.11.2006
Avanturistično MARTINOVANJE Korošcev na način odstiranja tačic lepot Istre

Martinovanje je užitek. Sestavlja ga kulinarika, pa čeprav ni vedno gos z mlinci, in dobra volja! In to smo si privoščili in zaužili v izobilju...

Avtobus je bil poln in vsaj deset načih članov ni moglo z nami, ker je bil 50-sedežni avtobus že drugi dan po razpisanem izletu zaseden do polovice, tretji dan je bil poln in četrti dan smo zapolnili še tista mesta, ki smo jih zaradi omejenega števila sedežev na naši končni postaji – v gostilni Istra v Poreču, želeli ohraniti nezasedene... Predsednik Janko je rekel, da bodo že nekje sedeli... In smo šli na pot. Čez Istro k Martinu na Jadran...

Hrastovlje, Istarske toplice, Motovun, Ledine, Baredine, Poreč - gostilna Istra!

Potniki so prišli dobre volje, pripravljeni na turistično zgodbo in niso bili razočarani. Izlet je uspel in imeli smo se tako kot smo med drugim zapisali v etični kodeks Sekcije avanturistov znotraj Kluba Korošcev Ljubljana: »Imejmo se fajn!«

Kadarkoli gremo na pot pod mavrico sekcje avanturisto, imam pred očmi človeka za katerega še ne vem točno kam bi ga uvrstila. K izjemnežem, posebnežem, gorečnežem, ali preprosto – k norcem. Če nekdo izgori svoje življenje za lepoto svoje domovine in ga podpisanega z vsem svojim znanjem, sposobnostjo in ljubeznijo podarja ljudem bližnjih in daljnih krajev zato, da bi spoznali enkratnost, posebnost in lepote dežele Kranjske ter če pri tem zastavi vse kar ima, denar in posest; ja potem res ne vem, kam ga uvrstiti.

Vendar je njegov odnos do dediščine narave, kulture in življenja ter njegov napor vse to posredovati naprej; saj pravi »menim, da sem dolžan, svojo drago domovino Kranjsko ne le sam zase častiti, marveč žarke njene slave tudi v daljni svet pošiljati...«, prežel tudi moj način gledanja in doživljanja okolja. Želim odkrivati lepote in odstirati posebnosti ter jih, resda ne kot Slava Vojvodine Kranjske, temveč v obliki polnokrvnega izleta, doživetega potovanja ali zgolj  nepozabnega eventa, posredovati našim članom. Če sem kadarkoli v življenju imela vzornika je to bil prav ta posebnež, norec, Valvasor...

Kras
Blagorodni Gospod Ivan Vajkard Valvasor, baron iz Medije in Zavrha, gospod na Bogenšperku in v Lichtenbergu, član angleške kraljeve družbe, slavnih kranjskih deželnih stanov stornik dolenjske strani in velik častilec lepot in posebnosti Kranjske, je pajčevini pozabe iztrgal prenekateri dogodek in dejstvo, ter ga ujetega v okvir svojih znanj in sposobnosti opazovanja, prelite v besede in risbe predal v užitek in občutenje bralca. Tukaj ga posebej omenjam zato, ker nas je na poti nenehno spremljal kras v vseh svojih fasetah. In zato ker je med drugim prav Valvasor veliko pozornosti posvetil krasu in kraškim pojavom ter odstiral tančice podzemlja, kjer so po takratnem verovanju vedrili škratje in kjer so hudiči načrtovali potrese. Da o coprnicah, racah, ki letijo iz požiralnikov in drugih čudežih ne izgubljam besed. Ko so 14. decembra 1687 na seji Royal Society v Londonu prebrali Valvasorjev spis o Cerkniškem jezeru  in ko je  svetovno znani astronom Halley (za seje družbe je opravljal praktične poskuse) po Valvasorjevi skici pripravil model delovanja tega čudnega jezera, na katerem se lahko drsaš, v njem pa plavaš ali kosiš travo, in tako zbranem članstvu prikazal pretakanje voda Cerkniškega jezera, je bil Valvasor sprejet med člane Royal Society. To je bilo takrat nekaj podobnega kot je danes Slovenska akademija znanosti in umetnosti pri nas. Valvasor je 20 let raziskoval kraški pojav z imenom Cerkniško jezero in kaj je to pomenilo tedaj, ko je imel od Bogenšperka do Cerknice dan in pol ježe, si lahko predstavljamo.

Hrastovlje
Hrastovlje so bile naša prva postaja. Vasica pod Kraškim robom, znana po romanski cerkvici Svete trojice, ki je med najlepšimi kulturnimi spomeniki Slovenije in kot takšna okrašena s freskami, med katerimi je najbolj nana tista, ki upodablja mrtvaški ples, se je zlatila v jesenskem jutru. Zrak je sveže bistril naše glave in pogled je uhajal gor, pod kraški rob z rubinasto obarvanim rujem.

Kompozicije vlakov, ki prav tam delajo impozantni okljuk so kot v demonstracijo čudeža človeške tehnike vozili mimo, mi pa smo že hiteli skozi Kubed do slovensko-hrvaške meje Sočerga, pa naprej do Buzeta, v dolino Mirne in se ustavili v Istarskih toplicah. Te so se razvile ob naravnem izviru zdravilne vode Sv. Stjepan, ki vsebuje kar 13 različnih mineralov in žveplo ter se ponaša s 100 letno tradicijo čuvanja zdravlja. Reka Mirna, ki na svojem teku med Humom in Novigradom, kjer se izliva v morje, nabere 53 kilometrov življenja, seveda zbuja asociacije na zgodovino... Na mirovno pogodbo z Italijo iz leta 1947, pa Svobodno tržaško ozemlje in seveda še posebej na Londonski sporazum iz leta 1954, ko je prišlo do podelitve ozemlja med Italijo in takratno SFRJ iz katere se izpeljuje današnja razdelitev med Hrvaško in Slovenijo... Ampak nas so bolj kot zgodovina to pot zanimala druga dejstva – aktualni turistični atributi.

Motovun
Jesensko razkošje Motovunske šume je počasi ostajalo pod nami in se širilo v edinstveni prospekt istrske krajine znane po veliki posebnosti – tartufih, ko je avtobus predel proti vrhu motovunskega, 227 metrov visokega hriba. Legenda pravi, da so Motovun zgradili velikani iz kamenja, ki so ga zbirali v dolini reke Mirne. Ne glede na graditelje pa je to istrsko mesto, ki ga prepoznavamo na številnih turističnih prospektih Istre in Hrvaške, velika znamenitost, današnji videz mesta pa  ohranjen še iz časov srednjega veka. Prepoznaven po dominantnem romansko-gostkem zvoniku iz 13. st., ki stoji ob farni cerkvi Sv.  Stjepana iz 17.st. je Motovun od nekdaj aktualna in množično obiskana turistična destinacija; v zadnjem času pa prepoznavna tudi po novi turistično-kulturni zgodbi – Filmskem festivalu, ki se ga udeležujejo filmski umetniki iz celega sveta.

Ledine, Žigante in tartufi
Potem smo se samo še spustili navzdol in se ustavili v komaj kilometer oddaljenih Ledinah, kraljestvu tartufov sredi gozda  hrasta »medunca«. Tartufi so seveda  podzemni gomolji, ki se jim pripisuje lastnosti afrodiziakov. Kakovost istrskih tartufov, ki se jih nabira med septembrom in decembrom, je med najboljšimi na svetu, zato le-ti stojijo ob boku italijanskih in francoskih.
S tartufi naj bi se po legendah najprej naslajali vsemogoči bogovi, človek pa šele po letu 1600. Uživali so jih Sumerci, Kitajci, Egipčani in Grki, ki so jih tako oboževali, da so za odkritje novega recepta nekemu tujemu kuharju in njegovim potomcem dodelili državljanske pravice. Stari Rimljani so svoje kulinarične orgije plemenitili s tartufi iz Libije in jih mešali v med.... Arabci so jih imenovali ramek, tomer ali kemas. Vendar so obstajala tudi druga prepričanja. Naprimer takšna, ki so trdila, da so tartufi »drek od hudiča«, hrana čarovnic in povzročitelji strašnih bolezni. Dandanes naj bi vsaj med kulinariki in v promocijske namene veljal rek, da tartufi ženske raznežijo, moške pa poživijo.

Uradno največji tartuf je našel 12. novembra 1999 Giancarlo Zigante v bližini vasice Livade in sicer v Motovunski šumi, nedaleč od Buzeta. Tehtal je 1.310 g in najdba je zabeležena v  Guinnessovi knjigi rekordov. Zato smo se v tej vasici tudi ustavili, pokukali v restavracijo Žigante ter v njihovi trgovini degustirali in kupili prenekatero tartufarsko specialiteto.

Baredine
Kraška jama Baredine leži sredi polj poreškega zaledja, blizu vasice Nova Vas. Tisočletja se je v njeni notranjsoti narava igrala z vodo in počasi ustvarjala sigaste forme, ki jih človek danes osvetljene s svetilkami prepoznava v stalaktitih, stalagmitih, stebrih, zavesah in številnih figurah, ki spominjajo tudi na poševni stolp v Pisi ali pa telo Milke, po legendi iz 13.st. mlade pastirice iz Nove Vasi v katero je bil zaljubljen poreški plemič Gabrijel. Njegova mati je za tri krajcarje plačila naročila roparjem, da nesrečnico spravijo s sveta, ti pa so jo zgolj vtaknili v jamo... Ko je to izvedel Gabrijel je pojezdil za njo, vendar je za njim ostal le konj – Romeo pa se je, tako kot se za ljubezenske zgodbe spodobi, srečal s svojo Julijo. Pa čeprav v povsem drugih dimenzijah časa in telesa... Ko smo po stopnicah lezli v naročje zemlje in prisluškovali kapljicam vode kako so ležerno kapljale iz stropa in ustvarjale kraške posebnosti, smo morali priznati, da je jama presenečenje in krasno dopolnilo izleta.

Gostilna Istra – Poreč
Ja, Mojca, naša nova članica kluba, sicer doma iz Mislinje, a že trideset let gostinka v Poreču, nas je presenetila na vseh področjih. Martinovanje zahteva seveda svoj protokol. Zahteva dobro hrano, dobro vino, župnika in muziko. In vse to smo dobili v presežnikih...

Glasbeniki so nas pričakali že na ulici pred gostilno, tako, da so se ob njih ustavljali turisti in slikali, fotografirali ter se nasmihali, in potem »svirali« tako zavzeto in energično, da skupina Korošcev in njih prijateljev potem zvečer sploh ni hotela domov. Predsednik Janko in podpredsednica Bernarda sta skupaj z drugimi pozabila, da moramo lokal še kdaj zapustiti in se vrtela, poskakovala in ob zvokih saksofonov, flavte, trobente, klaviatur, kitar in bobnov briljirala v plesnih korakih, ki jih še burja ne bi ulovila...  Podpredsednik Štef, ki je preko dne zaspano mežikal v dan in iskal verodostojen razlog zakaj je na Mljetu manjkal, je pod večer vendarle oživel in vidno užival...Vlado je slikal in filmal kot za stavo in Danilo je od užitkov kar prekipeval, sicer pa plesal in nazdravjal kot se za pravega Korošca spodobi... In vsi ostali? Uživali smo! Vsak posebej in vsi skupaj! Ujeli smo skupno kulinarično, glasbeno in razpoložensjko noto in dan zavili v šelesteč celofan čudovitega spomina na Martinovanje v Poreču.

Renata Picej

 
2019 Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA, 2. del
Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA, 3. del
Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA OBARVANA POLJSKO - 1. del
Milan Vogel : Slovo od leta v Šestici
Renata Picej : Barkovljanka, Barcolana, Jesenski pokal - tržaški praznik
Marjan Veber : Diplomatska regata z brazilskim veleposlanikom
Drago Kompan : 2. KOROŠKI KULINARIČNI PIKNIK
Marijan Štriker : 4. KOROŠKA KOTLJADA
Milan Vogel : Okrogla miza - raba slovenščine
Marjan Veber : Poročilo s prvega letošnjega jadranja
 
2018 Doroteja Omahen : Poročilo o 23. KOROŠKI KUHARIJI v Vuzenici na Koroškem
Nada Petrovič Mager : Vtisi z razstave Ivane Kobilice
Turistična kmetija Viher
Jasna Rozman Marčič : Poročilo z Diplomatske regate 2018
Doroteja Omahen : KULINARIČNI PIKNIK Kluba Korošcev Ljubljana
Nada Petrovič Mager : Vsa ustvarjalnost izvira iz erotike!«
Milan Vogel : Kulinarični piknik v Skaručni
Drago Kompan : Poročilo o okrogli mizi z dne 5.4.2018 v kavarni »KAVA-ČAJ« - SLAMIČ
Doroteja Omahen : OBISK  PRENOVLJENEGA KNEŽJEGA MESTA – CELJA, v soboto, 7. aprila 2018
Janez Stregar : Pobuda
Milan Vogel : Večer z Nužejem, ki “je bil zmeraj zraven, a nikoli glaven”.
 
2017 Milan Vogel : Prednovoletno srečanje v KULT316
Doroteja Omahen : POROČILO o »PIKNIKU PO KOROŠKO«
Milan Vogel : Z živo pesmijo in besedo
Milan Vogel : Uživali smo ob klarinetu in klavirju, pa tudi ob besedi
Milan Vogel : Premišljevali smo o Kataloniji
Jasna Rozman Marčič : Poročilo s sobotne diplomatske regate
Planinski izlet: Notranjska – Kras, petek 9.6. 2017 in sobota 10.6. 2017
Doroteja Omahen : POROČILO 15. KOROŠKA KUHARIJA
Milan Vogel : Koroška je spet pela
Doroteja Omahen : POROČILO 16. KOROŠKA KUHARIJA s poudarkom na kulinarični vsebini in srčnosti 24. Koroškega večera s plesom
Milan Vogel : Na televiziji se vse ne blešči v soju luči
Uroš Šoštarič : Večer z Vito Mavrič
Doroteja Omahen : POROČILO o 14. Koroški kuhariji
 
2016 Milan Vogel : Vinku Moederndorferju smo se vsaj delno oddolžili
Doroteja Omahen : 13. Koroška kuharija, doživetje na temo AJDA
Milan Vogel : Obisk prenovljene Narodne galerije
Renata Picej : Telo kot kelih energije
Doroteja Omahen : POROČILO O PRETEKLIH EKSKURZIJAH UDELEŽENCEV »KOROŠKE KUHARIJE »
Renata Picej : RADOVAN ARNOLD - MOJSTER, KI JE GIMNAZIJSKE MATEMATIČNE RAČUNE PODKREPIL Z OBLIKO IN BARVO
Milan Vogel : Telo kot kelih energije
 
2015 Doroteja Omahen : POROČILO O 6. KOROŠKI KUHARIJI, 3. DECEMBRA 2015
Milan Vogel : Prešerno v Drugi violini
Nada Petrovič Mager : Novembrsko okrogla miza v Grosuplju
Doroteja Omahen : POROČILO S 4. "KOROŠKE KUHARIJE," KI SE JE "KUHALA", DNE 22. OKTOBRA 2015
Milan Vogel : Pitna voda je bogastvo
Milan Vogel : Pogledali smo si v zobe
Doroteja Omahen : POROČILO - 3. »Koroška kuharija«
Doroteja Omahen : POROČILO in OBVESTILO KULINARIČNE SEKCIJE Kluba Korošcev Ljubljana
Marijan Štriker : Izlet KKL na Festival solzic
Milan Vogel : Dober opazovalec družbe in poznavalec nogometa
Doroteja Omahen : 1. druženje "KOROŠKA KUHARIJA" KULINARIČNA SEKCIJA Kluba Korošcev Ljubljana
Milan Vogel : Vrata nam je odprl Slovenski etnografski muzej na razstavo vrat
Renata Picej : EN FAJN VEČER – EN SUPER PLES; KOROŠKI VEČER S PLESOM
Koroški večer z dr. Berto Jereb, 5. februarja, 2015 pri Slamiču
Milan Vogel : Ve?er z Vinkom o Vinku
 
2014 Renata Picej : MARTINOVANJE na Dolenjskem in v Beli krajini
Milan Vogel : Spoznavali smo slovenski glasbeni svet
Evita Leskovšek : Potovanje po jugu Maroka
Renata Picej : FESTIVAL SOLZIC, NOVA PRIREDITEV ZA UŽITEK IN PODPORO KOROŠKI
Milan Vogel : S knjigami v Prešernovih dneh
Milan Vogel : Po rimski Emoni
Darja Kuhar Kotnik : PRIMOŽ TRUBAR in DRAGO PETROVIČ
Renata Picej : Zdrava duša, živo telo in uporaba pameti – nasvet studia Eviane za leto 2014
 
2013 Renata Picej : Decemberski piano fortissimo za clarinet
Renata Picej : Grenko - sladko oktobersko srečanje; Dare Stojan in Oto Vrhovnik
Renata Picej : Martinovanje v cvetličnem vrtu
Renata Picej : Kraljevska muzika in navdušeni Korošci
Milan Vogel : Lepote Antarktike
Renata Picej : SMO FUČKALI IN UŽIVALI; BILI SMO V PORABJU
Nada Petrovič Mager : IRENA KUŠIČKA: PONOVNA POVEZAVA - THE RECONNECTION
Nada Petrovič Mager : OKROGLA MIZA KKL V APRILU 2013-BERTA JEREB
Darja Kuhar Kotnik : Zadeli ste v Črno
Nada Petrovič Mager : Povabilo v FITMAN
Milan Vogel : Črna vdova nas je prijazno sprejela
 
2012 Darja Kuhar Kotnik : Korošci smo zmerom za mušter bili...
Milan Vogel : Drzni začetek s Kristijanom Jezernikom
Darja Kuhar Kotnik : Čas ladij
Darja Kuhar Kotnik : Klub Korošcev Ljubljana v Banki Sparkasse d.d.
Milan Vogel : Ta čudna dežela BiH
 
2011 Lovro Sodja : Dobre izkušnje pri sooblikovanju javnega mnenja
Milan Vogel : Na vino h Korošcu v Prlekiji
Milan Vogel : Zanimala nas je moderna umetnost
Milan Vogel : Bili smo v Red Shopu
Jaro Medl : Junijski spomini na izlet na Finsko
Renata Picej : Med snegom Višarij in češnjami Brd, smo se »meli fajn«!
Milan Vogel : Mediji in internet
 
2010 Milan Vogel : Ko zapoje Vres
Renata Picej : Martinovanje v avri zlate kaplje
Lovro Sodja : Srečanje vseh društev / klubov prijateljstva med Slovenijo in Avstrijo v Ljubljani (poročilo)
Sonja Jerman : Nmav čriez jizaro, nmav čriez hmajnico
Milan Vogel : V zaodrju Cankarjevega doma
Nada Petrovič Mager : Gozd in les - priložnost za Slovenijo
Alenka Kobolt : Srečanje članov Kluba Koroščev Ljubljana – Debitel 1.4.2010
 
2009 Milan Vogel : Slovo od leta s harmoniko, citrami in kitaro
Bojana Jurenec : Spomini iz prečudovitega potepanja Kluba Korošcev – Moravske Toplice in okolica
Milan Vogel : Koroška in Franjo Malgaj
Štefan Lasnik : Nedavni izlet na Kras in Primorsko
Marjeta Šoštarič : Bricmana in Catbriyur gredo v Los Angeles? - majska okrogla miza 7.5.2009
Erna Virnik : Mežiška dolina skozi čas
Nada Petrovič Mager : Ravenski razgledi
Renata Picej : Najpogostejše kršitve pravic državljanov v postopkih z uradniki
Renata Picej : JANUAR - Izgubljene iluzije o Matiji Majarju - Ziljskem!
 
2008 Renata Picej : December v Šestici
Renata Picej : Podpohorsko martinovanje
Okrogla miza oktober 2008
Renata Picej : Jesenska potepanja Sekcije avanturistov 2008
Okrogla miza september 2008
Leon Bevc : Zapis z izleta po gradovih Dolenjske in Posavja
Utemeljitev nagrad Kralja Matjaža
 
2007 Okrogla miza september 2007
Renata Picej : Pustovanje 2008 - ples v maskah
 
2006 Renata Picej : Božičevanje
Renata Picej : Avanturistično MARTINOVANJE Korošcev na način odstiranja tačic lepot Istre
 
2005 mag. Janko Arah : S koroškimi geni v Ljubljani
mag. Janko Arah : Koroška je moja mladost
Štefan Lasnik : Korošci znamo mogoče malo bolje zapeti...
Bernarda Lasan : Intimna navezava na naravo in koroško zemljo
Bojana Jurenec : Po topel objem srčnih ljudi...
Petra Mlakar : Korošci smo kleni, močni, trmasti, neutrudni...
Milan Vogel : Zaznamovali so me tudi vsakdanji Voranci, Dihurji ali Gašperji
Jaro Medl : Če pripadaš Koroški, je v prestolnici lažje živeti
Renata Picej : Koroški DNK
Drago Kompan : Koroška, kjer se imamo radi...
Joža Grošelj : V klubu ni generacijskih barier
Nada Petrovič Mager : Moja življenjska zibelka je Slovenija
Štefan Fajmut : Dolenjski Korošec
Janez Kožuh : Vedno čistokrven Korošec
Drago Vobovnik : Mojo privrženost Korotanu je kalil čas
mag. Marta Kos Marko : Tam čas drugače teče
Drago Kompan : Štiri pesmi
 
2004 mag. Janko Arah : Mozaik dejanj, razmišljanj, ocen in predlogov
Pregled dela v letu 2005
Drago Vobovnik : Povezanost s Korošci in Koroško
Renato Golob : Skrb za Koroško
Tomo Levovnik : Korošec sem
Drago Kompan : Klub je "Mala Koroška" v Ljubljani
Zoran Vaupot : Biti Korošec v Ljubljani je po svoje prav zabavno!
Edvard Kopušar : Mislim resno, se ne hecam!
Simon Smolnikar : Spoštovani gospod Arah!
Štefan Lasnik : Kaj mi pomeni KKL?
Milan Vogel : Bojim se, da nekoliko pozabljamo na Slovence v Avstriji
Renata Picej : In to mi lepša življenje!
Alenka Kobolt : Bom kratka.
Renata Picej : Hrvaška ni samo morje
 
2003 mag. Janko Arah : Naših deset let
Milan Kučan : Koroški značaj je kovala narava
Renata Picej : Kako smo nastajali in kaj smo
Drago Vobovnik : Drugo petletje Kluba Korošcev Ljubljana
Blaž Prapotnik : Zasebna zbirka kulturnih dogodkov na Koroškem
Janez Mrdavšič : Iz nicin v luč slovenske kulture
Ravenska gimnazija in njeni maturanti
Majda Kotnik-Verčko : Udobnejše domovanje:
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
v prenovljenih prostorih ravenskega gradu
Florjan Lipuš : Z jezikom bomo ali ne bomo
Vinko Ošlak : Slovenski kulturni prostor ob vstopu Slovenije v EU
Marjan Kolar : Zelene besede
Drago Kompan : Dve pesmi
Drago Vobovnik : še so med nami s pesmijo
Stane Virtič : Pomagajmo današnjim samorastnikom
 
2002 mag. Janko Arah : Na pragu desete obletnice
Renata Picej : Kaj smo počeli od plesa do plesa
S pilotom Mališnikom pod oblake
Na občnem zboru novo po starem
Avantura, imenovana Prlekija
Odvetnik Miro Senica o prevzemu družb
Renata Picej : Z ladjo Dalmacija do biserov Jadrana
Kitajska skozi koroške oči
Z Bernardo in Rokom Lasanom na Modnem bazarju
Sneg, potica in pesem na miklavževanju
Renata Picej : Vstopili smo v svet avtomobilizma
 
2001 mag. Janko Arah : Mandat se izteka
Renata Picej : Kaj smo počeli od plesa do plesa
Milan Vogel : Oh, ti davki
Renata Picej : Ozvočena poezija
Milan Vogel : Od pesmi od rojstva do ježka
Renata Picej : Iran in mozaiki stare Perzije
Renata Picej : Literarni glasbeni svet Matjaža Pikala
Milan Vogel : Samopodoba in težave v socialni integraciji
Milan Vogel : Slovenski kvintet trobil
Renata Picej : Korošci in NATO
Milan Vogel : Izbor koroških publikacij v letu 2001
 
1999 mag. Janko Arah : Leto je naokoli
Renata Picej : To smo mi in mi smo Korošci
Novi člani upravnega odbora kluba Korošcev Ljubljana
Milan Vogel : Nekaj Koroških ovsenih pesmi
 
1998 mag. Janko Arah : To smo ljubljanski Korošci
Renata Picej : Člani organov kluba
Drago Vobovnik : Kronologija druženja Korošcev
Štefan Fajmut : "Dolenjski" Korošci
Stane Virtič : že peti Koroški večer
Prispevek k zgodovini kluba Koroških študentov
Drago Vobovnik : Še jih poslušamo
Ljubi moji
Spomin na Koroško
Koroška trma
Drago Kompan : Dve pesmi
Sodobni prevajalski kod/na/eks v desetih zapovedih (za boljše in učinkovitejše literarno prevajanje)
Milan Vogel : Kako se je že pisala
mag. Janko Arah : Pravila kluba Korošcev Ljubljana
Klub Korošcev Ljubljana (c) pravice pridržane | kontakt | izdelava spletne strani www.smarte.si