Klub Korošcev Ljubljana
    Klub Korošcev Ljubljana  
Klub
Klub Korošcev Ljubljana
Večna pot 11, 1000 Ljubljana
Davčna številka: 25729306

Kontakt:
Tel: 01/256-17-23
Fax: 01/256-17-24
arah.consulting@eunet.si

IBAN: AT78 3910 2000 0250 3696;
BIC: VSGKAT2K102
Banka Posojilnica-Bank Borovlje-Celovec,
Hauptplatz/glavni trg 16,
A-9170 Ferlach/Borovlje, Avstrija

Vodstvo kluba | Zapisniki | Avtorji

Novice

12.02.2020
Koroški večer s plesom 2020

08.01.2020
Letošnje prvo redno mesečno srečanje bo v četrtek, 9.1.2020 ob 19.00

01.12.2019
Novoletno srečanje društvenih članov

28.10.2019
VABILO NA 27. KOROŠKO POLJSKO KUHARIJO

28.10.2019
Vabilo na KAP, 23.11.2019

Zapisi
 
2019 Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA, 2. del
Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA, 3. del
Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA OBARVANA POLJSKO - 1. del
Milan Vogel : Slovo od leta v Šestici
Renata Picej : Barkovljanka, Barcolana, Jesenski pokal - tržaški praznik

Slike
24. Koroška kuharija [Januar 2019]
slik: 23
Ivana Kobilca [Oktober 2018]
slik: 8
Diplomatska regata 2018 [September 2018]
slik: 7
Kulinarični piknik [Junij 2018]
slik: 45
Predavanje o mesu [April 2018]
slik: 16

Video
Bilten

Bilten 2019 Bilten 2018 Bilten 2017 
Zapisi
Vinko Ošlak



01.01.2003
Slovenski kulturni prostor ob vstopu Slovenije v EU

Naslov sicer ni moj, a včasih razvije človek kako misel prav z naslovom, s katerim sicer ni zelo srečen.

Sintagma iz tega naslova, namreč "slovenski kulturni prostor", je del za eno besedo širše sintagme, ki jo je v 70. letih sproducirala in začela širiti tedanja transmisijska politična organizacija Socialistična zveza delovnega ljudstva, organizacija, v katero so se smeli včlaniti tudi tako slaboumni in nazadnjaški ljudje, kakor denimo tisti, ki zaradi svojega verskega prepričanja niso mogli postati člani organizacije, ki je temeljila na "znanstvenem pogledu na svet", namreč na nezaslišanem šarlatanstvu znamenitega Engelsovega spisa iz njegove Dialektike prirode, naslovljenega tako, da ni bilo o "znanstvenosti" nikakega dvoma, namreč: "Vloga dela pri preobrazbi opice v človeka". Tisti, pri katerih ta preobrazba še ni bila čisto dokončna, so se smeli politično združevati v tedanji Socialistični zvezi - in iz njenega vodstva je prišla formulacija "skupni slovenski kulturni prostor".

Prostor in čas sta razsežnosti in danosti fizičnega, se pravi v obeh pogledih omejenega in ekskluzivnega sveta. Kdor bi razumel kulturo, vpeto v ti dve kategoriji, ta bi jo torej razumel kot nekaj materialnega, končnega in merljivega, pa tudi poljubno razpoložljivega za vsakršno oblikovanje in normiranje, kakor pač to velja za tiste fizične pojave, ki jih človek s svojimi spoznanji in tehniko že zna in more oblikovati. Tako so jo kajpada razumeli predvsem nosilci "znanstvenega pogleda na svet", se pravi organizirani komunisti (ljudje, ki so kot prvi primerki človeške vrste mogli imeti znanstven pogled na svet, ne da bi sami morali biti pri tem resnični znanstveniki ali da bi o znanosti sploh kar koli vedeli). Kakor vse druge sestavine slovite Marxove "družbene nadstavbe", je bila zanje tudi kultura materialnega izvora in le odraz in izraz materialnega stanja, iz katerega je poganjala. Taka kultura seveda potrebuje za svoj obstoj nujno obe temeljni fizični razsežnosti: prostor in čas. Tako prostor kakor tudi čas pa sta ekskluzivna: na istem mestu in v istem času. Zato je materialist - v času nasilnega vladanja "dialektičnega materializma" sem naivno mislil, da je treba strogo ločevati med filozofskim in moralnim materializmom, danes pa vidim, da se skoraj v vseh primerih vsaj čez nekaj časa oba materializma lepo snideta in se nazadnje izkaže, da je bil filozofski samo samopomirjanje vesti zaradi dejanskega moralnega, za katerega v bistvu gre - tudi pojavu, kakršen Slovenski kulturni prostor ob vstopu Slovenije v EU je kultura, tokrat nacionalna kultura, prisiljen odmeriti ali odkazati ekskluzivni prostor, v katerem naj bi bil zagotovljen njen obstoj. "Skupni slovenski kulturni prostor" je zajemal geografsko področje republike Slovenije in ozemlje v sosednjih državah, kjer živi slovenska narodna skupnost: v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Na največjo slovensko narodno skupnost zunaj meja slovenske republike so iz političnega oportunizma preprosto pozabili - kakor to v glavnem delajo še danes. Sosednje države so imele resnejše skrbi in se niso poglabljale v ideološke konstrukte in igrače, proizvedene v Ljubljani, sicer bi morale protestirati zaradi ozemeljskih aspiracij. če namreč Koroška po tej definiciji sodi pod "skupni slovenski kulturni prostor", kultura pa je pojmovana materialno, saj drugače v ključu "dialektičnega materializma" ne more biti, to preprosto pomeni, da sodi tudi avstrijski del Koroške, vsaj kar zadeva kulturo, pod slovensko, v tistem času torej jugoslovansko jurisdikcijo. če bi bil ta pojem kaj več kakor ideološka ropotuljica, bi to v praksi pomenilo, da bi morala koroška deželna vlada dobiti za vsako zazidalno spremembo na Koroškem soglasje tedanjega slovenskega "izvršnega sveta", saj je vsaka gradbena dejavnost poseganje v materialno kulturo - in druge dialektični materialisti, torej tedanji oblastniki Slovenije, niso mogli poznati.

Prav tako iz ideoloških in državno-političnih razlogov tedanji oblastniki pojma "skupnega slovenskega kulturnega prostora" niso razširjali tudi na "zdomstvo", se pravi na kraje po svetu, kjer Slovenci strnjeno bivajo, kakor denimo Buenos Aires ali Bariloche v Argentini, pa Cleveland v ZDA, Toronto v Kanadi ipd. In slovenski nacionalisti iz protikomunističnega tabora so jim to tudi večkrat očitali. Te države so imele veliko srečo, saj bi logika materialističnega razumevanja kulture zahtevala, da tudi njihova ozemlja in mesta padejo pod jurisdikcijo tedanjega slovenskega "izvršnega sveta", saj je "skupni slovenski kulturni prostor" povsod tam, kjer živijo in se kulturno udejstvujejo Slovenci. V tem oziru se slovenska komunistična oblast ni prav nič razlikovala od tega, kar nam pri srbskih nacionalistih vzbuja obilo veselega smeha, da je namreč Srbija povsod, kjer je kak srbski grob. Ali pa od krilatice nemškega pisatelja Thomasa Manna: "Kjer je Thomas Mann, tam je Nemčija", izrečene v radijskem govoru v ameriškem ekzilu med vojno. A če so imele države kakor ZDA, Argentina, Kanada, Avstralija, seveda tudi Francija, Belgija, Nemčija, švedska, Avstrija in še katera, zgodovinsko srečo, da slovenski oblastniki svoje definicije "skupnega slovenskega kulturnega prostora" niso, kar bi bilo sicer edino logično, raztegnile na vsa geografska območja, kjer je kak Slovenec počel kaj kulturnega, pa so tudi slovenski in jugoslovanski nosilci "znanstvenega pogleda na svet" imeli salamensko srečo, da se česa tako genialnega ni spomnila denimo tudi Indija, ki bi tako okolico Novega mesta, dele Prekmurja in še kakšen slovenski kraj zaradi tam živečih Romov razglasila za del "skupnega indijskega kulturnega prostora".

Kaj vse to pomeni za dogodek, ki je obljubljen za 1. maj 2004, ko naj bi bila tudi Slovenija z devetimi drugimi državami vključena v Evropsko zvezo? Vsekakor lahko rečemo, da Bruselj, čeprav tudi sam ni brez deleža norosti, za take šale iz Ljubljane ne bo imel veliko posluha. A čemu bi sploh bila Evropska zveza kakršna koli prostorska kategorija za kulturo, slovensko ali katero drugo, v bistvu pa obče človeško, saj so slovenski, nemški, ameriški, japonski samo njeni akcenti, njene barvne nianse, njena izrazna narečja, ko pa je edini prostor vsakršne človekove kulture svet kot celota, saj je kultura po mnenju tistih, ki nimamo "znanstvenega pogleda na svet", temveč navadno zdravo kmečko pamet, pojav duha in ne materije, torej pojav, ki se sicer pojavlja iz prostora in časa, a ni v nobeni od obeh razsežnosti omejen in zamejen, temveč svobodno veje "koder hoče", kakor je to zapisano tudi za Božjega Duha (Jn 3,8), začetnika in prispetja vsake duhovnosti in tako tudi kulture in njenih sadov. Prostor in čas kulturo različno zaznamujeta, o tem ni nobenega dvom, nikakor pa kulture v njenem bistvu in namenu ne opredeljujeta, kakor menijo materialisti.

Zato ni res, da bi bila povsod po svetu Srbija, kjer je tako ali drugače umrl kak Srb, pač pa je res, da je tudi v najbolj zakotni srbski vasi svet in kozmos, če je v tej vasi en sam človek, ki živi po Božji, se pravi tudi kozmični postavi, če pojmuje, hoče in dela dobro, kar je hkrati tudi najvišja formula človekove kulture in ne samo vere in morale. Tako tudi ni res, da bi bila povsod, kjer živi in piše Thomas Mann ali kak drug nemški pisatelj ali pesnik, Nemčija, pač pa je v vsaki nemški naselbini, v vsakem nemškem stanovanju, sobi in pisalni mizi, na površini papirja, na katerem piše in celo na površini peresne konice, s katero piše kak nemški pisatelj, ves božji svet in kozmos, če je ta zapisana beseda v skladu z Besedo, ki je ustvarila svet in človeka, ustvarila tudi prostor in čas in začela človekovo zgodovino. Tudi prostor slovenske kulture, slovenske seveda v relativnem in pogojnem pomenu te besede, je vedno bil in bo ves svet, ves kozmos, kakor se tudi oba zrcalita in uresničujeta tudi v najbolj odročni slovenski vasi, kjer kdo tiho in anonimno obdeluje svoj vrt, pa pri tem misli na celoto, se pravi na Boga in njegov ustvarjeni svet.


 
2019 Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA, 2. del
Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA, 3. del
Drago Kompan : 27. KOROŠKA KUHARIJA OBARVANA POLJSKO - 1. del
Milan Vogel : Slovo od leta v Šestici
Renata Picej : Barkovljanka, Barcolana, Jesenski pokal - tržaški praznik
Marjan Veber : Diplomatska regata z brazilskim veleposlanikom
Drago Kompan : 2. KOROŠKI KULINARIČNI PIKNIK
Marijan Štriker : 4. KOROŠKA KOTLJADA
Milan Vogel : Okrogla miza - raba slovenščine
Marjan Veber : Poročilo s prvega letošnjega jadranja
 
2018 Doroteja Omahen : Poročilo o 23. KOROŠKI KUHARIJI v Vuzenici na Koroškem
Nada Petrovič Mager : Vtisi z razstave Ivane Kobilice
Turistična kmetija Viher
Jasna Rozman Marčič : Poročilo z Diplomatske regate 2018
Doroteja Omahen : KULINARIČNI PIKNIK Kluba Korošcev Ljubljana
Nada Petrovič Mager : Vsa ustvarjalnost izvira iz erotike!«
Milan Vogel : Kulinarični piknik v Skaručni
Drago Kompan : Poročilo o okrogli mizi z dne 5.4.2018 v kavarni »KAVA-ČAJ« - SLAMIČ
Doroteja Omahen : OBISK  PRENOVLJENEGA KNEŽJEGA MESTA – CELJA, v soboto, 7. aprila 2018
Janez Stregar : Pobuda
Milan Vogel : Večer z Nužejem, ki “je bil zmeraj zraven, a nikoli glaven”.
 
2017 Milan Vogel : Prednovoletno srečanje v KULT316
Doroteja Omahen : POROČILO o »PIKNIKU PO KOROŠKO«
Milan Vogel : Z živo pesmijo in besedo
Milan Vogel : Uživali smo ob klarinetu in klavirju, pa tudi ob besedi
Milan Vogel : Premišljevali smo o Kataloniji
Jasna Rozman Marčič : Poročilo s sobotne diplomatske regate
Planinski izlet: Notranjska – Kras, petek 9.6. 2017 in sobota 10.6. 2017
Doroteja Omahen : POROČILO 15. KOROŠKA KUHARIJA
Milan Vogel : Koroška je spet pela
Doroteja Omahen : POROČILO 16. KOROŠKA KUHARIJA s poudarkom na kulinarični vsebini in srčnosti 24. Koroškega večera s plesom
Milan Vogel : Na televiziji se vse ne blešči v soju luči
Uroš Šoštarič : Večer z Vito Mavrič
Doroteja Omahen : POROČILO o 14. Koroški kuhariji
 
2016 Milan Vogel : Vinku Moederndorferju smo se vsaj delno oddolžili
Doroteja Omahen : 13. Koroška kuharija, doživetje na temo AJDA
Milan Vogel : Obisk prenovljene Narodne galerije
Renata Picej : Telo kot kelih energije
Doroteja Omahen : POROČILO O PRETEKLIH EKSKURZIJAH UDELEŽENCEV »KOROŠKE KUHARIJE »
Renata Picej : RADOVAN ARNOLD - MOJSTER, KI JE GIMNAZIJSKE MATEMATIČNE RAČUNE PODKREPIL Z OBLIKO IN BARVO
Milan Vogel : Telo kot kelih energije
 
2015 Doroteja Omahen : POROČILO O 6. KOROŠKI KUHARIJI, 3. DECEMBRA 2015
Milan Vogel : Prešerno v Drugi violini
Nada Petrovič Mager : Novembrsko okrogla miza v Grosuplju
Doroteja Omahen : POROČILO S 4. "KOROŠKE KUHARIJE," KI SE JE "KUHALA", DNE 22. OKTOBRA 2015
Milan Vogel : Pitna voda je bogastvo
Milan Vogel : Pogledali smo si v zobe
Doroteja Omahen : POROČILO - 3. »Koroška kuharija«
Doroteja Omahen : POROČILO in OBVESTILO KULINARIČNE SEKCIJE Kluba Korošcev Ljubljana
Marijan Štriker : Izlet KKL na Festival solzic
Milan Vogel : Dober opazovalec družbe in poznavalec nogometa
Doroteja Omahen : 1. druženje "KOROŠKA KUHARIJA" KULINARIČNA SEKCIJA Kluba Korošcev Ljubljana
Milan Vogel : Vrata nam je odprl Slovenski etnografski muzej na razstavo vrat
Renata Picej : EN FAJN VEČER – EN SUPER PLES; KOROŠKI VEČER S PLESOM
Koroški večer z dr. Berto Jereb, 5. februarja, 2015 pri Slamiču
Milan Vogel : Ve?er z Vinkom o Vinku
 
2014 Renata Picej : MARTINOVANJE na Dolenjskem in v Beli krajini
Milan Vogel : Spoznavali smo slovenski glasbeni svet
Evita Leskovšek : Potovanje po jugu Maroka
Renata Picej : FESTIVAL SOLZIC, NOVA PRIREDITEV ZA UŽITEK IN PODPORO KOROŠKI
Milan Vogel : S knjigami v Prešernovih dneh
Milan Vogel : Po rimski Emoni
Darja Kuhar Kotnik : PRIMOŽ TRUBAR in DRAGO PETROVIČ
Renata Picej : Zdrava duša, živo telo in uporaba pameti – nasvet studia Eviane za leto 2014
 
2013 Renata Picej : Decemberski piano fortissimo za clarinet
Renata Picej : Grenko - sladko oktobersko srečanje; Dare Stojan in Oto Vrhovnik
Renata Picej : Martinovanje v cvetličnem vrtu
Renata Picej : Kraljevska muzika in navdušeni Korošci
Milan Vogel : Lepote Antarktike
Renata Picej : SMO FUČKALI IN UŽIVALI; BILI SMO V PORABJU
Nada Petrovič Mager : IRENA KUŠIČKA: PONOVNA POVEZAVA - THE RECONNECTION
Nada Petrovič Mager : OKROGLA MIZA KKL V APRILU 2013-BERTA JEREB
Darja Kuhar Kotnik : Zadeli ste v Črno
Nada Petrovič Mager : Povabilo v FITMAN
Milan Vogel : Črna vdova nas je prijazno sprejela
 
2012 Darja Kuhar Kotnik : Korošci smo zmerom za mušter bili...
Milan Vogel : Drzni začetek s Kristijanom Jezernikom
Darja Kuhar Kotnik : Čas ladij
Darja Kuhar Kotnik : Klub Korošcev Ljubljana v Banki Sparkasse d.d.
Milan Vogel : Ta čudna dežela BiH
 
2011 Lovro Sodja : Dobre izkušnje pri sooblikovanju javnega mnenja
Milan Vogel : Na vino h Korošcu v Prlekiji
Milan Vogel : Zanimala nas je moderna umetnost
Milan Vogel : Bili smo v Red Shopu
Jaro Medl : Junijski spomini na izlet na Finsko
Renata Picej : Med snegom Višarij in češnjami Brd, smo se »meli fajn«!
Milan Vogel : Mediji in internet
 
2010 Milan Vogel : Ko zapoje Vres
Renata Picej : Martinovanje v avri zlate kaplje
Lovro Sodja : Srečanje vseh društev / klubov prijateljstva med Slovenijo in Avstrijo v Ljubljani (poročilo)
Sonja Jerman : Nmav čriez jizaro, nmav čriez hmajnico
Milan Vogel : V zaodrju Cankarjevega doma
Nada Petrovič Mager : Gozd in les - priložnost za Slovenijo
Alenka Kobolt : Srečanje članov Kluba Koroščev Ljubljana – Debitel 1.4.2010
 
2009 Milan Vogel : Slovo od leta s harmoniko, citrami in kitaro
Bojana Jurenec : Spomini iz prečudovitega potepanja Kluba Korošcev – Moravske Toplice in okolica
Milan Vogel : Koroška in Franjo Malgaj
Štefan Lasnik : Nedavni izlet na Kras in Primorsko
Marjeta Šoštarič : Bricmana in Catbriyur gredo v Los Angeles? - majska okrogla miza 7.5.2009
Erna Virnik : Mežiška dolina skozi čas
Nada Petrovič Mager : Ravenski razgledi
Renata Picej : Najpogostejše kršitve pravic državljanov v postopkih z uradniki
Renata Picej : JANUAR - Izgubljene iluzije o Matiji Majarju - Ziljskem!
 
2008 Renata Picej : December v Šestici
Renata Picej : Podpohorsko martinovanje
Okrogla miza oktober 2008
Renata Picej : Jesenska potepanja Sekcije avanturistov 2008
Okrogla miza september 2008
Leon Bevc : Zapis z izleta po gradovih Dolenjske in Posavja
Utemeljitev nagrad Kralja Matjaža
 
2007 Okrogla miza september 2007
Renata Picej : Pustovanje 2008 - ples v maskah
 
2006 Renata Picej : Božičevanje
Renata Picej : Avanturistično MARTINOVANJE Korošcev na način odstiranja tačic lepot Istre
 
2005 mag. Janko Arah : S koroškimi geni v Ljubljani
mag. Janko Arah : Koroška je moja mladost
Štefan Lasnik : Korošci znamo mogoče malo bolje zapeti...
Bernarda Lasan : Intimna navezava na naravo in koroško zemljo
Bojana Jurenec : Po topel objem srčnih ljudi...
Petra Mlakar : Korošci smo kleni, močni, trmasti, neutrudni...
Milan Vogel : Zaznamovali so me tudi vsakdanji Voranci, Dihurji ali Gašperji
Jaro Medl : Če pripadaš Koroški, je v prestolnici lažje živeti
Renata Picej : Koroški DNK
Drago Kompan : Koroška, kjer se imamo radi...
Joža Grošelj : V klubu ni generacijskih barier
Nada Petrovič Mager : Moja življenjska zibelka je Slovenija
Štefan Fajmut : Dolenjski Korošec
Janez Kožuh : Vedno čistokrven Korošec
Drago Vobovnik : Mojo privrženost Korotanu je kalil čas
mag. Marta Kos Marko : Tam čas drugače teče
Drago Kompan : Štiri pesmi
 
2004 mag. Janko Arah : Mozaik dejanj, razmišljanj, ocen in predlogov
Pregled dela v letu 2005
Drago Vobovnik : Povezanost s Korošci in Koroško
Renato Golob : Skrb za Koroško
Tomo Levovnik : Korošec sem
Drago Kompan : Klub je "Mala Koroška" v Ljubljani
Zoran Vaupot : Biti Korošec v Ljubljani je po svoje prav zabavno!
Edvard Kopušar : Mislim resno, se ne hecam!
Simon Smolnikar : Spoštovani gospod Arah!
Štefan Lasnik : Kaj mi pomeni KKL?
Milan Vogel : Bojim se, da nekoliko pozabljamo na Slovence v Avstriji
Renata Picej : In to mi lepša življenje!
Alenka Kobolt : Bom kratka.
Renata Picej : Hrvaška ni samo morje
 
2003 mag. Janko Arah : Naših deset let
Milan Kučan : Koroški značaj je kovala narava
Renata Picej : Kako smo nastajali in kaj smo
Drago Vobovnik : Drugo petletje Kluba Korošcev Ljubljana
Blaž Prapotnik : Zasebna zbirka kulturnih dogodkov na Koroškem
Janez Mrdavšič : Iz nicin v luč slovenske kulture
Ravenska gimnazija in njeni maturanti
Majda Kotnik-Verčko : Udobnejše domovanje:
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
v prenovljenih prostorih ravenskega gradu
Florjan Lipuš : Z jezikom bomo ali ne bomo
Vinko Ošlak : Slovenski kulturni prostor ob vstopu Slovenije v EU
Marjan Kolar : Zelene besede
Drago Kompan : Dve pesmi
Drago Vobovnik : še so med nami s pesmijo
Stane Virtič : Pomagajmo današnjim samorastnikom
 
2002 mag. Janko Arah : Na pragu desete obletnice
Renata Picej : Kaj smo počeli od plesa do plesa
S pilotom Mališnikom pod oblake
Na občnem zboru novo po starem
Avantura, imenovana Prlekija
Odvetnik Miro Senica o prevzemu družb
Renata Picej : Z ladjo Dalmacija do biserov Jadrana
Kitajska skozi koroške oči
Z Bernardo in Rokom Lasanom na Modnem bazarju
Sneg, potica in pesem na miklavževanju
Renata Picej : Vstopili smo v svet avtomobilizma
 
2001 mag. Janko Arah : Mandat se izteka
Renata Picej : Kaj smo počeli od plesa do plesa
Milan Vogel : Oh, ti davki
Renata Picej : Ozvočena poezija
Milan Vogel : Od pesmi od rojstva do ježka
Renata Picej : Iran in mozaiki stare Perzije
Renata Picej : Literarni glasbeni svet Matjaža Pikala
Milan Vogel : Samopodoba in težave v socialni integraciji
Milan Vogel : Slovenski kvintet trobil
Renata Picej : Korošci in NATO
Milan Vogel : Izbor koroških publikacij v letu 2001
 
1999 mag. Janko Arah : Leto je naokoli
Renata Picej : To smo mi in mi smo Korošci
Novi člani upravnega odbora kluba Korošcev Ljubljana
Milan Vogel : Nekaj Koroških ovsenih pesmi
 
1998 mag. Janko Arah : To smo ljubljanski Korošci
Renata Picej : Člani organov kluba
Drago Vobovnik : Kronologija druženja Korošcev
Štefan Fajmut : "Dolenjski" Korošci
Stane Virtič : že peti Koroški večer
Prispevek k zgodovini kluba Koroških študentov
Drago Vobovnik : Še jih poslušamo
Ljubi moji
Spomin na Koroško
Koroška trma
Drago Kompan : Dve pesmi
Sodobni prevajalski kod/na/eks v desetih zapovedih (za boljše in učinkovitejše literarno prevajanje)
Milan Vogel : Kako se je že pisala
mag. Janko Arah : Pravila kluba Korošcev Ljubljana
Klub Korošcev Ljubljana (c) pravice pridržane | kontakt | izdelava spletne strani www.smarte.si