• Pffft Tsss

Izlet na Avstrijsko in Slovensko Koroško 29. in 30.5.2010

Program izleta:


1. dan: LJUBLJANA – BAŠKO JEZERO – GOSPA SVETA – KLOPINJSKO – JEZERO – VRBSKO JEZERO - ŠENTANEL


Odhod avtobusa iz Ljubljane izpred Hale Tivoli ob 08:00 uri in vožnja v Avstrijo z manjšimi postanki za kavico. Nadaljevanje vožnje čez karavanški predor, kjer nas bo pričakal ob 10:00 uri gospod Valentin Kargl in nam razkazal znamenitosti Baškega Jezera. Cerkev v Locah, spominske plošče Franca Treiberja, ki je napisal himno koroških slovencev »Nmav čez Izaro«, ogled plošče Janka Mikule, ki je napisal eno najbolj otožnih pesmi koroških Slovencev in pogledali si bomo stari grad, kjer je najlepši razgled na Baško jezero.


Baško jezero (nemško Faaker See) je ledeniško jezero v južnem delu Celovške kotline na Avstrijskem Koroškem. Jezero je okroglaste oblike s površino 2,33 km² in leži na nadmorski višini 544 m sredi valovite, hribovite pokrajine med dolinami Roža na vzhodu, Drave na severu in Ziljske doline na zahodu, ter Karavank na jugu.


Po končanih ogledih se bomo odpeljali v tamkajšnjo gostilno, kjer nas bo čakalo kosilo. Ob približno 15:00 uri bomo nadaljevali vožnjo na Gosposvetsko polje do vasice Maria Saal, katere jedro tvori cerkev z obrambnim obzidjem, baziliko in mogočnim zvonom, ki je težak preko 6600 kg.


Predhodnico sedanje cerkve Gospe Svete je v 8. stol. postavil prvi koroški škof sv. Modest, ki je tu škofovsko službo opravljal od leta 757 do 763. Do leta 760 je bila pri Gospe Sveti (kraj) posvečena cerkev sv.Marije, ene izmed prvih treh pod tem imenom poznanih cerkev v Karantaniji, in najstarejša izpričana na Koroškem. V starih virih jo označujejo tudi kot cerkev pri Krnskem gradu (Santa Maria ad Carantanam, tudi San Maria in Solio). Sedanjo podobo je cerkev dobila v prvi polovici 15. stoletja. Danes je v cerkvi med drugim: baročni oltar iz leta 1714, nagrobniki iz 16. in 17. stol., rimski reliefi iz bližnjega Viruna. Zvonik se ponaša z največjim koroškim zvonom. Zvon iz leta 1687 je bil do druge svetovne vojne drugi največji v Avstriji. Od časa postavitve je bila cerkev sedež pokrajinskega škofa za Karantanijo in Cerkveno središče Karantanije, ter izhodišče za pokristjanjevanje Slovencev.


Nadaljevanje poti na Klopinjsko in Vrbsko jezero.


Klopinjsko jezero (nemško Klopeiner See), leži na nadmorski višini 446 mnm v Podjuni v Avstriji. Jezero je nastalo na stiku prodne ravnine in hribovjem Gur, ki se tam razvijejo v osamele griče. Nastalo je v ledeniški kotanji, ima ovalno obliko, in površino 1,12 km², ter največjo globino 46 m. Od ostalih jezer v Celovški kotlini ima pred drugimi jezeri to prednost, da je najtoplejše med vsemi. Vodna površina se poleti ogreje do +24ºC. Posebna turistična vrednost jezera je tudi v tem, da obala ni pozidana, ter da je okoli jezera speljana sprehajalna pot.


Vrbsko jezero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na Avstrijskem Koroškem. Jezero leži zahodno od Celovca na višini 439 mnm in se razprostira do mesta Vrba na Koroškem. Površina jezera je 19,39 km², dolgo je 16,5 km, široko pa od 0,5 do 1,35 km ter doseže največjo globino 82,5 m. Na jezerski obali stoji vrsta turističnih krajev: Vrba na Koroškem, Poreče (Pörtschach), Ribnica (Reifnitz), Kriva Vrba (Krumpendorf), Otok (Maria Wörth).


Ko bomo že rahlo utrujeni, se bomo podali nazaj proti Sloveniji in v Šentanelu na turistični kmetiji Marin – Miler ob 19:00 uri zaključili dan s pravo domačo pristno hrano. Za glasbo in veselo vzdušje pa bo poskrbel gospod Miran Vauči. Prenočili bomo na kmetiji.


2. dan: MEŽICA – ČRNA NA KOROŠKEM – LJUBLJANA


Po zajtrku ob 10:30 uri bomo odšli proti Podzemlju Pece, kjer si bomo ogledali Rudnik z vlakom. Če pa bi želeli s kolesom, bo odhod ob 09:30 uri.


Med Peco in Uršljo goro so že od nekdaj poznana nahajališča rude, ki so jih odkrili že Rimljani. Prvi pisani viri o izkoriščanju svinčeve rude so iz leta 1665. To leto beležimo kot začetek rudarjenja. Dolga leta rudarjenja in razvoj rudnika so svojevrstno zaznamovali življenje ljudi in pokrajino ob vznožju Karavank. S pravim rudarskim vlakom nas bodo popeljali po sledeh rudarjenja v osrčje Pece. Po 3,5 km vožnje po Glančnik rovu, bomo izstopili v rudišču Moring in peš odšli po rovih, kjer nas bodo ob razstavljenih eksponatih seznanili z zgodovino rudarjenja od začetka do zadnjih dni. Spoznali bomo, kakšen je bil »šiht knapov« globoko pod zemljo.


Po končanem ogledu se bomo z avtobusom odpeljali do Črne na Koroškem, kjer si bomo ogledali znamenito Najevsko lipo. Od Najevske lipe zremo onkraj Meže na Peco, kjer po ljudski pripovedki za kamnito mizo spi kralj Matjaž. Menda je nekoč pod lipo imel privezanega svojega vranca. Tudi Turki naj bi se ustavili pod njo, jedli z zlatimi žlicami in jih v naglici zakopali pod korenine, ko so morali bežati pred Matjaževo vojsko. Starost te lipe lahko le ocenjujemo, ker je s strani in v sredini votla, tako da se njene starosti z običajnimi postopki ne da ugotoviti. Najverjetnejšo starost izdaja letnica na bližnjem kužnem znamenju, 1222. Potemtakem bi bila letos stara okroglih osemsto let. Najevska lipa ali Najevnikov lipovec (Tilia cordata) je lipa (natančneje lipovec) z največjim obsegom debla v Sloveniji, ki je nekoč znašal celih 11,24 m. Njena višina je 24 m, starost pa ocenjena na 500 let. Raste pod najmlajšim slovenskim vulkanom, Smrekovcem ob domačiji Osojnik (po domače Najevnik) na Ludranskem vrhu južno od Črne na Koroškem in je domnevno zrasla iz sedmih debel ter je votla. Po propadu dela starega oboda debla njen obseg meri 10,56 m. Uspešno je bila sanirana leta 1993 po načelih sodobne drevesne kirurgije.


V dobri gostilni pri Škrubiju pa si bomo ob 16:00 uri opomogli z dobrim kosilom po napornem dnevu. Od tam se bomo napotili proti Ljubljani.Prihod v Ljubljano v zgodnjih večernih urah.


Cena: 50,00 EUR po osebi


V ceni je vključeno: avtobusni prevoz in vse cestne pristojbine, lokalni vodniki, vstopnine, kosila, prenočišče z večerjo in zajtrkom, organizacija potovanja.


Doplačilo (neobvezno): rudnik s kolesom 11 EUR po osebi, izposoja kolesa 10 EUR po osebi.

0 views

Recent Posts

See All

Štajerski festival KULT-Štajerska III

Spoštovani člani KKL, Dr. Karmen Teržan Kopecky, predsednica DSAP iz Maribora, nas vabi na štajerski festival KULT-Štajerska III. Pripravili so veliko zanimivih prireditev, osrednja pa je 5. oktobra