Sobota, 12. marca 2017
Koroška je spet pela
Le dan po zelo uspelem 24. Koroškem večeru s plesom v hotelu Lev se je nekaj članov našega kluba v zgodnjih jutranjih urah pridružilo potnikom, ki imajo iz tega ali drugega razloga radi Koroško. Patnerski Klub koroških Slovencev v Ljubljani je sedaj že tradicionalno, skupaj z Društvom prijateljev poti sv. Jakoba, organiziral celodnevni izlet, na katerem so bile glavne postaje Baško jezero, Beljak, Bilčov in na koncu Celovec oz. vsakoletni koncert Koroška poje. Tako na Gregorjevo niso peli le ptički, marveč tudi Koroška. Glavno organizacijsko in strokovno delo je opravil predsednik KKS Janez Stergar, delo pa sta mu olajšali muzejska svetnica Mojca Jenko in etnologinja in slavistka Marija Stanonik. Mojca Jenko nam je spregovorila v baročni cerkvi sv. Križa na Peravi na obrobju Beljaka, v katero so zahajali številni znani Slovenci in romarji tudi iz Ziljske doline, o stolni cerkvi sv. Jakoba v Beljaku in po istem svetniku poimenovani cerkvi v Bilčovsu, kjer so ji še posebej prisluhnili člani Društva poti sv. Jakoba. Soustanoviteljica društva Marija Rigler pa je že med vožnjo pripovedovala o svoji štiridnevni poti po gorenjskem kraku Jakobove poti po Sloveniji. Marija Stanonik je na pokopališču v Bilčovsu spregovorila ob grobu duhovnika, etnologa, ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu in vnetega zbiralca ljudskega blaga Pavletu Zablatniku. Poudarila je, da bi bil razvoj slovenske etnologije precej drugačen, če bi Zablatniku uspelo ostati na graški univerzi, kjer bi nadaljeval delo Gregorja Kreka, Matije Murka in Karla Štrekla, a je morda še bolje tako, saj je moral in tudi uspel vse življenje dokazovati slovenstvo na Koroškem. Pozneje je spregovorila tudi o svojih srečanjih s pesnico Milko Hartman, a o njej pozneje.
Bilčovs je eno najtrdnejših slovenskih krajev na Koroškem z močno kulturno tradicijo, a marsikdo ga pozna po gostilni Pri Miklavževih oz. Ogrisih, ki je dala tudi slovenske župane in Ano Blatnik, rojeno Ogris, članico Avstrijskega zveznega sveta in predsednico Socialdemokratskih žena Koroške. Nekaj časa je svetu tudi predsedovala, kar je bila četrta najpomembnejša funkcija v državi. Tudi na Dunaju sta bila njena pisarna in delovanje dvojezično. Pri Miklavžu smo se okrepčali z galaževo župo (radi bi imeli “čišavo”, a ni šlo), nato pa se odpeljali do Doma glasbe v Celovcu, kjer Krščanska kulturna zveza drugo nedeljo v marcu priredi tradicionalni koncert Koroška poje.
Letošnji izbor najboljših pevcev s Koroške in tudi Slovenije je imel skupno nit: rojstvo in smrt “pesnice libuškega puola” Milke Hartman (1902 – 1997). Napisala je nešteto ljubezenskih, domoljubnih in socialnih pesmi. Zelo veliko jih je uglasbenih, zato je imel železnokapelski župnik Polde Zunder skupaj s Krščansko kulturno zvezo pri zasnovi sporeda težko delo. A delo so gotovo olajšali Milkini mlajši sorodniki, ki so potrdili pesniško in glasbeno nadarjenost rodbine Hartman. (Spomnimo, da je Milkin brat Foltej usatnovil pevski zbor celo v taborišču!) Mladi pianistka Vera in violinistka Eva Hartmann sta vso prireditev spremljali na svojih glasbilih. Prav tako štiri mlade sestre Hartmann'ce s sodobnimi priredbami pesmi svoje pratete bogatijo glasbeno in pevsko tradicijo na Koroškem. Tudi Mešani pevski zbor Valentin Polanšek, ki je bil med izbranimi za koncert, od leta 1993 vodi Božo Hartmann. Vsi nastopajoči (MoPZ Kralj Matjaž iz Milkinega rojstnega kraja Libuč, ki je bil leta 2014 na tekmovanju ORF - Zbor leta 2014 izbran kot najboljši, dekliška skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela v Italiji, Kvartet MundART, ki oživlja ljudsko pesem pri Gospe sveti, Komorni zbor Ave iz Ljubljane, Mešani pevski zbor PD Sele in Mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa) so v svoj repertoar uvrstili vsaj eno pesem Milke Hartman, še več pa smo jih slišali iz ust recitatorjev igralske skupine Zarja iz Železne Kaple.
Vrh je koncert dosegel s krstno izvedbo skladbe za mešani zbor, orkester in soliste po besedilu To bo moja pesem pela Milke Hartman ter priredbi in pod vodstvom Romana Verdela. Oder dokaj velike koncertne hiše, ki je bila povsem polna, je bil kar premajhen za toliko izvajalcev, saj so se članom MePZ PD Sele in MePZ Bilka pridružili še člani Slovenske filharmonije in solista Mario Podrečnik in Irina Lipinsky. Takšna doživetja v tej koncertni dvorani zagotovo niso vsak dan in izvajalci so morali zadnji del še ponoviti. Verzi Milke Hartman: “O rodni brat, rodna sestra, / vodi me po lepi poti, / ob tvoji grem dobroti / svetlejšim dnem naproti.” so zaživeli v slogu velikih del. Čestitke!
Koncerta se je udeležil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor, ki se je po srečanju s predstavniki manjšin sestal še s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. Govorila sta o vsekakor spornem predlogu deželne ustave, v kateri slovenščina ne bi bila niti omenjena kot deželni jezik. Pahor je predstavnikom manjšine povedal, da predlog ni sprejemljiv, a verjame v dialog. Omenil je tudi ustavne obveznosti Slovenije do manjšine in mednarodne pravice Slovencev na Koroškem, a tudi, da sta s Keiserjem končala pogovor z ugotovitvijo, da je “strateški interes Slovenije in Avstrije, da smo dobri sosedje in da v prid obeh skupnosti rešujemo vsa sporna vprašanja”.
Škoda, ga tudi glavar Peter Keiser ni bil na koncertu!
Milan Vogel
Comments