Spoštovani člani KKL-a!
Letošnje prvo redno mesečno srečanje bo v četrtek, 9.1.2020 ob 19.00 uri v kavarni »KAVA-ČAJ« - SLAMIČ, Kersnikova ulica 1, Ljubljana.
Na njem nam bo dr. Ferdinand Blaznik predstavil
RAZPOTJA MODERNEGA PRAVA IN PROBLEME NJEGOVE SOCIALIZACIJE
Predavanje bo na kratko nanizalo nekaj zanimivih pogledov pomembnih pravnih teoretikov in vidnih filozofov glede pomena prava za urejeno demokratično družbo, ki zagotavlja dostojanstvo državljana in človekove pravice ter pogoje za vsesplošni družbeni napredek. Podan bo kratek očrt nastanka velikih evropskih kodeksov, CN, ODZ, BGB, CC.
Sporna zakonodaja, ki jo je na nekaterih važnih področjih uveljavila tranzicijska zakonodaja, je neredko posebna oblika zlorabe oblasti, ki pomeni elementarno kršitev načela pravne države in zaupanja ljudi v pravni red, in ki po starejši pravni teoriji pomeni tudi odškodninsko odgovornost povzročitelja. Zato je prav okrepiti odgovornost zakonodajalca in sodnika ali drugega akterja pravnega odločanja z dvema nedvoumnima zahtevama. V razmerju do zakonodajalca z uvedbo načela odškodninske odgovornosti za nedopustne pravne praznine in očitno koruptivno zakonodajo (ki krši načelo pravne države, enakosti pred zakonom in pravičnosti), ki je ne bi zakrivil noben razumen zakonodajalec našega srednjeevropsko historično-kulturnega prostora. V razmerju do sodnika ali uradnika pa z načelom prepovedi spregleda očitnih dejstev in resnice, katere nedvoumnost se ponuja vsakemu pozornemu človeku, ki vključuje zaostreno odgovornostjo vseh vrst (disciplinsko, odškodninsko, kazensko) za očitno kršitev prava.
Na podlagi pravno filozofskih in socioloških pogledov, ki bodo v očrtu omenjeni na tem predavanju, bo predstavljena avtorjeva opredelitev sodobne integralne definicije prava iz njegove doktorske naloge, ki naj velja za resnično demokratično socialno in pravno državo, katere najboljši približek so skandinavske države.
Pravo je /v taki državi /formalno in vsebinsko sklenjen sistem večnih načel naravnega prava, pravnih pravil in načel, uzakonjenih s strani zakonodajalca (ki vejejo svojo moč iz družbene pogodbe-ustave in mednarodnih pogodb) in skupaj z nezapisanim pravom (običaji, nezapisana ustavna načela,…) ter avtonomnim pravom in nekdanjimi pravnimi pravili… tvorijo pravni red države. Zakonodajalec z ustavo in zakoni ureja odgovorno delovanje institucij pravosodnega sistema (sodstvo, tožilstvo, odvetništvo, notariat) tako, da je zagotovljeno odločanje v razumnih rokih in da so izdane sodbe pravične in pravno pravilne. Pravo je po vsebini najvažnejši instrument etično-razumnega zakonodajalca, da s kakovostno zakonodajo (značilno za visoko razvite demokratične države našega tradicionalnega historično-kulturnega kroga) skrbi za narodov blagor, varnost ter javni red in mir tako, da določa takšne smeri razvoja družbe in človeka – posameznika, da mu omogoča vsestranski (svobodni) razvoj njegovih potencialov in srečo po načelih pravičnosti, Ulpijanovem pravilu in nezapisanih načelih naravnega prava, ki iz tega sledijo.
Pomembna prednost te definicije prava je predvsem v tem, da izredno jasno usmerja odgovornost za pošteno pravo na zakonodajalca, ki ga nič in nihče ne more razbremeniti te njegove odgovornosti in po drugi strani zahteva od sodnika pošteno in pravilno sojenje. Namen tega predavanja je sistematično, dokumentirano predstaviti bistveni razkorak med normativno vsebino prava kot jo določajo Ustava in zakoni in njenim udejanjanjem v pravosodnem in upravnem sistemu, ki delujeta znatno manj korektno kot je formalno - pravni ustavni okvir.
Prikazana bo vloga in pomen prava v razmerju do številnih drugih področij človekovega delovanja. Predvsem ima pravo mnoge skupne korenine z religijo, filozofijo in humanističnimi disciplinami nasploh. Na družbeno korektne pravne rešitve vseskozi jasno opozarjajo tudi številne literarne umetnine; poleg tega pa ne manjka izjemno veliko historičnih zgledov starih zakonodaj, ki so jih odlikovale rešitve, ki bi bile v čast tudi sedanjemu zakonodajalcu. Predavanje bo obravnavalo pravne prvine tudi v delih teoretikov sociologije prava in pravne filozofije ter filozofije nasploh. Omenjena bo vrsta neprimernih ravnanj politike in nekaterih znanstvenih disciplin, ki pogosto uporno zanikajo možnosti, ki jih vsakdo, ki želi videti, opaža pri drugih razvitih demokratičnih vladavinah srednje evropskega prostora. Poudarek bo na filozofski veri v človeka, življenje, demokracijo in pravično pravo.
Predavanje bo nanizalo argumentirana spoznanja pomembnih filozofov v zvezi s pojmom pravičnosti in drugimi važnimi pravnimi vrednotami in človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Tak je npr. znamenit rek pomembnega civilista, ki je dejal, da mora biti končna faza slehernega pravnega odločanja pravičnost in ne sila.
V sklepnem delu bo nanizanih nekaj povsem novih idej za nujno dopolnitev Ustave, da bi se resno zmanjšal dosedanji nedopustni razkorak med teorijo in prakso. Predavatelj bo taksativno predlagal nekaj pomembnih predlogov za dopolnitev Ustave kot npr.:
- institut prepovedi zlorabe pravice in obča načela odgovornega ravnanja,
- uzakonitev izrecno predpisanega ustavnega načela pravičnosti,
- načelo omejitve dopustnosti prepovedovanja referendumov itd…
V sklepnem delu bo predavatelj izrecno poudaril odgovornost zakonodajalca in stroke za stalno izboljševanje prava in sprejemanje pravilnih odločitev. Podčrtan bo citat, povzet po dr. Kaufmanu, ki je dejal, da mora filozofijo prava v post-moderni dobi določati skrb za pravo in to pomeni: Skrb za človeka, še več, skrb za življenje nasploh v vseh njegovih oblikah.
Vabljeni.
Predsednik KKL:
Mag. Janko Arah
Comments