PERGER - IME, KI BI MU MOGLI V SLOVENJ GRADCU POSTAVITI VELIKANSKO RDEČE SRCE

Imeli smo krasen večer! Rdeč, kot je lahko le pravo lectovo srce, in domač, kot ga ta hip lahko v Ljubljani ponudi zgolj povsem nov lokal, gostilna Ljubljančanka. Na Knafljevem prehodu 2.

Pretekli teden so ga odprli in je sredi t. i. “soft openinga”, ko se delovanje še preizkuša. Prišli

smo na mehak preizkus in uživali. Ob pripovedi Hrabroslava Pergerja, pa ob pokušanju njegovih medenjakov, medenega likerja in medenega vina, pa izjemnih želejevih bombonov ... Onemeli smo ob dejstvu, zakaj so njihovi medenjaki mehki še čez leto dni ... Zakaj so bomboni sladki brez sladkorja ..., zakaj se žele ne lepi na zobe, zakaj so vsi izdelki tako odlični in tako zelo spominjajo na čase domačne preteklosti.

V lokalu Ljubljančanka nas na steni pozdravljajo Pergerjeva lectova srca; velikanska in malo manjša ... Lastnik si je zamislil z njimi opremiti svoj lokal in poleg drugega tipično slovenskega dekorja segel še po dediščini Slovenj Gradca in obrti, ki izginja: medičarstvo, svečarstvo, in lectarstvo. A ne pri Pergerju. Na stenah novega lokala v centru Ljubljane se ti izdelki svetijo od lepote preprostosti nekdanjega izkazovanja ljubezni, ko so fantje čustva izkazovali še z rdečim lectom in ne s sporočil na pametnih telefonih...

Hrabro je iz Slovenj Gradca poleg svoje knjige “Hrabro srce”, ki nam jo je predstavil, prinesel še nekaj svojih izdelkov. Razstavil jih je na mizi pred stenami iz panjskih končnic. In potem smo zapadli v pripovedi, ki jih ni zmanjkalo! Slišali smo vse, od protokolarnih daril R Slovenije, ki brez Pergerjevih izdelkov ne bi bila popolna, do tega, kako je obdaroval kar dva papeža, podaril medenjake dalajlami, pa do tega, kako je gospa Knavs pri njem kupovala energetsko svečo za svojega dragega zeta (in pričakovala, da jo bo dobila zastonj, ker je bila namenjena tako imenitni osebi). Tudi to smo slišali, kako je na njegovem dvorišču parkiral Trumpov zet, ko sta prišla po svečo. Zaradi Trumpovega mercedes benza s po tremi vrati na vsaki strani avta (darilo od zgoraj), so se sosednje nabrali v kolono radovednežev za zavesami...

“Ko boš eskimom prodajal led, potem boš dober!”

Družina Perger je ena redkih na svetu, ki se lahko pohvali s tako dolgo tradicijo, saj so prvi

Pergerji že leta 1757 v Mariboru prodajali medene izdelke, devet generacij pozneje pa je njihov družinski posel bolj kot kadarkoli prej prepoznaven po vseh kontinentih sveta. Lectar in medičar iz Slovenj Gradca z novimi idejami, raziskovanji in predvsem kreativnimi zgodbami je zrastel v pop ikono obrti, ki jo je izpopolnil do takšnih fines, da se je izpolnil celo rek njegovega očeta, ki mu je rekel: “Dober boš šele takrat, ko boš znal eskimom prodajati led!” In Hrabro je to dosegel. Zdaj medenjake prodaja tistim, ki so jih izumili! V Nemčijo! Ampak zakaj?

Kaj je posebnost medenjakov?

Ker edini na svetu delajo medenjake s pravim matičnim mlečkom, cvetnim prahom in

propolisom. Poleg ekološkega medu ti izdelki vsebujejo še ekološko pšenično in pirino

polnozrnato moko in mešanico slovenskih začimb. Ne vsebujejo pa jajc, mleka in olja. Tako jim je inovativnost prinesla prvo nagrado v Nürnbergu, prav tam, kjer so medenjaki doma!

Pergerjevi medenjaki imajo svoje mesto tudi v eni najbolj prestižnih trgovin Nemčije in sicer v

veleblagovnici KaDeWe v Berlinu.

In kaj je posebnost knjige z naslovom Hrabro srce:

Avtor v njej odstira prigode svojega privatnega življenja in to zelo nazorno in brez predsodkov, poleg tega pa razkriva še zgodbo svoje življenjske izbire: lectarstva in svečarstva, ki ju izpostavi kot svoje poslanstvo. Za svoje prednike, za svoje življenje, za Slovenj Gradec, za Slovenijo! Vse ob pomoči ljubezni, tistega čustva, ki daje energijo in nadeva krila. Perger živi svoje življenje z ljubeznijo in le to poklanja vsemu, kar ga obdaja, še posebej, nekoč, svoji preminuli ženi. Knjiga je polna zgodb in ljudi iz preteklih desetletij. Perger je praktik, v življenju in pri svojem delu – izjemni obrti, ki ima svoje korenine v letu 1757. S tem so Pergerji prvi v Sloveniji, ki so zastavili obrt medičarstva, lectarstva in svečarstva. V Radovljici je Jakob Krivic šele za Pergerji, leta 1766, odprl lectovo delavnico in pekarno medenjakov.

Družina je Slovenj Gradec izbrala za svoj domicil šele 70 let nazaj, a to sploh ne spremeni

dejstva, da ves ta čas v našem lepem, koroškem, srednjeveškem mestu, z medeno nitjo napletajo najlepšo turistično čipko, ki si jo neko mesto sploh lahko zamisli.

Inovativnost, domiselnost, odmik od povprečnosti, kakovost in podobni pridevniki

karakterizirajo Medeni raj Perger – 1757, z vso paleto njihovih izdelkov, ki kulminirajo ob

sodelovanju z gospodom Oskarjem Kogojem v špico piramide umetnikov obrti in rokodelstva,

predvsem pa plemenitijo arhitekturo turizma. Tako lectarstvo in Perger postaneta motiv turizma – za obisk Slovenj Gradca, njegovi izdelki pa diamanti na tiari slovenskih poslovnih,

promocijskih in protokolarnih daril.

Da je Medeni raj Perger – 1757 resnično dober, dokazuje tudi dejstvo, da ga občina Slovenj

Gradec do današnjega dne še ni prepoznala v tej luči in Hrabroslavu Pergerju posledično ni

namenila prav nobenega priznanja in seveda ga ni najti med častnimi občani mestne občine.

In na koncu srečanja smo slišali tudi nekaj o Srednjeveškem preludiju, impozantni turistični

prieditvi z najboljšimi viteškimi skupinami iz tujine, ki ga z velikim pompom prirejajo junija pred

obličjem Sv. Elizabete, zavetnice župnijske cerkve. Njegova gonilna sila in glavni organizator je Hrabroslav Perger! 

Naslovnica Pergerjeve knjige; sliko je naredil Sašo Vrabič, akademski slikar

Besedilo in fotografije: Renata Picej