• Pffft Tsss

Redno mesečno srečanje

Spoštovani člani KKL-a,

Vabim vas na redno mesečno srečanje, ki bo


v četrtek, dne 4. februarja ob 16. uri (OB ŠTIRIH POPOLDNE) in sicer obisk Moderne galerije in razstave Zorana Mušiča


Zbor pred Moderno galerijo, Tomšičeva 14 (nasproti Narodne galerije)


Moderna galerija je bila formalno ustanovljena 30. decembra 1947 kot nacionalni muzej za moderno in sodobno umetnost (odprtje razstavnih prostorov je bilo spomladi leta 1949 z razstavo Slovenski impresionisti). Pobudo za gradnjo je dal umetnostni zgodovinar Izidor Cankar, ki je zanjo pridobil tudi znaten finančni prispevek iz zapuščine industrijalca Dragutina Hribarja. Načrte za stavbo je v letih od 1936 do 1939 izdelal arhitekt Edvard Ravnikar in jo zasnoval kot »belo kocko«, ki ima osrednjo dvorano, iz katere je dostop v druge razstavne prostore. V njej zasledimo vplive učitelja Jožeta Plečnika in funkcionalistične elemente, ki izhajajo iz arhitekturnega modernizma Le Corbusiera, pri katerem je Ravnikar nekaj časa delal.


Sodobni muzejski standardi so se v šestih desetletjih delovanja Moderne galerije korenito spremenili. Leta 2007 so zato prenovili spomeniško zaščitene stavbe v okviru obstoječih gabaritov, za katero je načrt prevzel biro Bevk Perovič arhitekti, izbran na javnem razpisu, končala pa se je letos jeseni. S posegom je Moderna galerija pridobila nekoliko drugačno razporeditev prostorov, ne pa tudi dodatnih razstavnih površin, ki merijo nekaj manj kot dva tisoč kvadratnih metrov (za primerjavo: Muzej za sodobno umetnost v Zagrebu, ki so ga odprli 11. decembra lani, ima 14.000 kvadratnih metrov površin in je največji muzej za sodobno umetnost v Evropi). Hkrati z arhitekturno je v Moderni galeriji zadnje desetletje potekala tudi vsebinska prenova, ki jo je omogočila pridobitev dodatnih prostorov na Metelkovi 22 (tam bo muzej sodobne umetnosti), in začela temeljita preizpraševanja o programskem konceptu, ki bi omogočil učinkovito in strokovno enakovredno obravnavo tako moderne kot sodobne umetnosti.


Moderna galerija je namenjena predvsem umetnosti 20. stoletja, zato je razumljivo, da so jo prenovljeno odprli z enim največjim ne le slovenskih (čeprav si ga lastijo Italijani), marveč evropskih slikarjev Zoranom Mušičem. Poleg tega je bila leta 2009 stoletnica slikarjevega rojstva in ministrstvo za kulturo je razglasilo leto za Mušičevo.


Slovenski slikar, grafik in risar Zoran Mušič se je rodil 12. februarja 1909 v Bukovici pri Gorici. Leta 1915 je bila družina prvič in leta 1919 drugič izgnana s Primorske na Štajersko. Šolal se je na Učiteljišču v Mariboru. Akademijo za likovno umetnost je obiskoval v Zagrebu in študij končal leta 1934. Po letu 1940 je stalno živel v Ljubljani. Novembra 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. Junija 1945 se je vrnil v Ljubljano, vendar je zaradi pritiskov oblastnikov že isti mesec odšel v Gorico in pozneje v Benetke. Leta 1952 je imel prvo samostojno razstavo v Parizu. Po njej se je v dogovoru s Francosko galerijo ustalil v Franciji, kjer so mu leta 1995 pripravili veliko retrospektivo v Grand Palais. Bil je med umetniki skupine École de Paris. Sodeloval je pri grafičnih bienalih v Ljubljani in bil eden vodilnih grafikov svojega časa v Evropi. Pogosto se je vračal v Benetke, kjer je preživljal starost in umrl 25. maja 2005. Tam je tudi pokopan.


Na razstavi v Moderni galeriji so predvsem Mušičeva dela iz zasebnih zbirk, ki jih je sicer težko dobila.


Po razstavi nas bo vodila avtorica razstave, muzejska svetnica Breda Ilich Klančnik, ki je lansko leto za svoje življenjsko delo prejela tudi Valvasorjevo nagrado.


Ljubljana, dne 25.1.2010


Predsednik: Janko Arah


P.S. KOROŠKI VEČER S PLESOM BO ZOPET DRUGO SOBOTO V MESECU MARCU, TO JE 13.3.2010 Z ZAČETKOM OB 19,00 URI V HOTELU SLON.

0 views

Recent Posts

See All

Novoletno srečanje društvenih članov

Spoštovani člani KKL, Letošnje novoletno srečanje društvenih članov bo v četrtek, dne 12.12.2019 z začetkom ob 18,00 uri v gostilni Šestica. Gostilna je pripravila decembrske menije, pri čemer se mora