• Pffft Tsss

Vabim vas na redno mesečno srečanje »za okroglo mizo«, ki bo v četrtek, dne 1. oktobra 2009 ob 20,00

Spoštovani člani KKL-a,


Vabim vas na redno mesečno srečanje »za okroglo mizo«, ki bo v četrtek, dne 1. oktobra 2009 ob 20,00 uri


v kavarni »KAVA – ČAJ« – SLAMIČ, Kersnikova ulica 1, Ljubljana.


Na tokratni okrogli mizi bomo predstavili dve knjigi in sicer bo ga. Majda Ravnikar predstavila svojo knjigo KOROŠKA, Moj mali veliki (smučarski) svet, generalmajor v pokoju, g. Marijan F. Kranjc pa dokumentirano monografijo z naslovom Vojni spomini 1914–1919, ki je izšla ob 90-letnici smrti nadporočnika Franja Malgaja.


Majda Ravnikar, rojena Kaker v Črni na Koroškem, v kraju, kjer je od nekdaj doma smučarija, v katerem med domačini vselej domujeta veselje do petja ter ljubezen do prelestnega kraljestva gora, ki ga obkroža. Vsa njena mladostna leta so bila prežeta z aktivnim smučanjem in s prijetnim druženjem z domačini.


Po maturi na ravenski gimnaziji jo je pot zanesla v Ljubljano, kjer je po končanem študiju tudi ostala, se poročila in rodila sina. Zdaj je že srečna babica dveh ljubkih vnukinj.


Že v času študija se je sama preživljala. Opravljala je zanimiva, dinamična dela. Bila je stevardesa na poslovnih vlakih in turistična vodička po Benetkah. Po končanem študiju jo je pot zanesla v mirnejše delovne vode. Vse do predčasne upokojitve, ki jo je dočakala pri delu na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je opravljala vodstvena dela na področju kadrovsko splošnih poslov. V prostem času je vselej rada brala in vseskozi negovala ljubezen do narave, gora in smučanja. Živi v Ljubljani, s Koroško pa ohranila trdne vezi in se tja rada pogosto vrača.


KOROŠKA, Moj mali veliki (smučarski) svet:

V prvem delu svoje knjige na kratko predstavi malo zgodovine Koroške na sploh in v nadaljevanju podrobneje opiše Črno nekoč in danes. Opiše tudi širši okoliš kraja in kraljestvo koroških gora iz neposredne bližine: Uršljo, Smrekovec, Olševo, Raduho in Peco. Pri opisovanju narave in krajev se ne ustavi le na naši strani meje z Avstrijo, saj slovenska Koroška sega veliko dlje kot sta Mežiška dolina in Jezersko. Zato nam na kratko opiše tudi nekaj lepot Zgornje Koroške, predvsem nekaj zanimivih krajev Podjune, dežele tisočerih jezer pod Peco, po kateri poteka umetna meja, ki razmejuje Korošce z ene in druge strani. S tem nas vsaj malo spomni na to, da so se življenja ljudi z ene in druge strani državne meje vselej prepletala, jih nepravična, umetna meja nikoli ni povsem zatrla.


Osrednji del pripovedi je namenjen smučanju. Piše o tem, kako so smučali, trenirali in tekmovali v petdesetih, šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v časih brez smučarskih vlečnic, teptalnih strojev in umetnega zasneževanja. Skozi svojo osebno zgodbo, v kateri nastopa od male deklice, smučarske začetnice do relativno dobre smučarske tekmovalke, na poljuden način opiše del zgodovinskega razvoja tekmovalnega smučanja in vzgoje smučarskega podmladka v Črni ter razvoja smučarske opreme in merilne tehnike, ki je tedaj spremlja smučarska tekmovanja v Sloveniji in sploh v nekdanji skupni državi SFRJ. S svojo pripovedjo nas posredno spomni tudi na to, da današnji smučarski uspehi nekaterih smučark in smučarjev iz tega malega kraja z obrobja Slovenije, ki že vrsto let posegajo po najvidnejših rezultatih svetovnega, olimpijskega tekmovalnega smučanja, temeljijo na tradiciji Smučarskega kluba Črna, kjer že od nekdaj negujejo ta šport in nesebično posvečajo veliko skrb podmladku v smučarskih vrstah.


In ker življenje ni le smučanje, v svojem delu predstavi tudi nekaj utrinkov iz nekdanjega družabnega življenja v Črni. Skozi vso pripoved občasno vpleta tudi razne zanimivosti iz zgodovine ali bajk ter svoje komentarje, vezane na čas in ožji ali širši prostor. Gre za delo, ki z veliko ljubeznijo opisuje del Koroške in Korošce, za delo, ki je nekakšen zapis časa – preteklega in sedanjega, saj lepote narave so večne in tudi ljudje se ne spremenimo kar čez noč.


Vojni spomini 1914–1919

Avtor monografije je v uvodu knjige podal dokumentiran oris Malgajeve kariere rezervnega častnika avstro-ogrske in slovenske vojske.


Osrednji del knjige vsebuje prepise Malgajevih vojnih spominov 1914–1918. V celoti je predstavljen izvirni vojni dnevnik za leto 1916, kakor tudi dokumenti iz dunajskega vojaškega arhiva in domačih, številne fotografije in pisma, razni članki in raziskovalne naloge. Predstavljena so tudi vsa tri Malgajeva odlikovanja in drugi ohranjeni predmeti. Vse to dragoceno zgodovinsko gradivo so prispevali štirje Malgajevi pranečaki.


Z arhivskimi dokumenti in dnevniki je dokazano, da Malgaj ni bil nikoli ranjen, da ni bil povišan v rezervnega nadporočnika avstro-ogrske vojske, verjetno pa je dosegel celo čin stotnika slovenske vojske. Prav tako je ugotovljeno, kje in na kakšni dolžnosti se je Malgaj nahajal leta 1917 in do avgusta 1918. leta. Ohranjen je prepis Malgajevega dnevnika o pohodu na Koroško novembra leta 1918, medtem ko so dnevnik za leto 1919, po časopisnih poročili, odvzeli mrtvemu Malgaju avstrijski organi. Zaradi nasprotujočih se pričevanj o Malgajevi smrti, je avtor uvodne študije postavil še novo in verjetno sprejemljivo tezo, da si je Malgaj, predhodno ranjen in obkoljen, sam vzel življenje, da ne bi živ padel v roke avstrijske vojske.


Kakor si je leta 1916 prislužil zlato medaljo za pogum v boju proti Italijanom na Monte Zebiu, tako je posmrtno odlikovan z visokim jugoslovanskim odlikovanjem za osvoboditev Mežiške doline, kakor tudi, da je za novo domovino daroval svoje življenje. Uresničene so njegove besede, da se s Koroške živ ne bo umaknil! General Maister pa mu je na pogrebu poklonil verz, da bo »skupaj z brati hodil vodo pit iz naše Zile«!


Ljubljana, dne 25.9.2009


Predsednik: Janko Arah


P.S. Članarina znaša € 20,00 in jo lahko plačate na transakcijski račun našega društva.

0 views

Recent Posts

See All

Novoletno srečanje društvenih članov

Spoštovani člani KKL, Letošnje novoletno srečanje društvenih članov bo v četrtek, dne 12.12.2019 z začetkom ob 18,00 uri v gostilni Šestica. Gostilna je pripravila decembrske menije, pri čemer se mora