• Pffft Tsss

Z živo pesmijo in besedo

Updated: 5 days ago

Petnajsti Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Predstavljanje kulture Slovencev, živečih v sosednjih državah, ima že dolgo tradicijo, a v zadnjih letih so najbolj opazne predstavitve Slovencev z avstrijske Koroške




V slovenski javnosti se vse manj zavedamo, kaj je za Slovence na Koroškem pomenila plebiscitarna odločitev 10. oktobra 1920, po kateri so kraji z večinskim slovenskim prebivalstvom južno od Drave pripadli Avstriji. Številni slovenski izobraženci so bili prisiljeni pobegniti v Jugoslavijo, prav tako se je morala pred nemškim nasiljem na Prevalje umakniti Mohorjeva družba. Danes je sicer veliko bolje, a nova koroška deželna ustava slovenščine kot uradnega jezika na priznava, pa tudi prelepljeni slovenski napisi v zadnjih dneh na krajevnih tablah v Železni kapli in še kje ne pomenijo nič dobrega. Leta 1929 je bil ustanovljen Klub koroških Slovencev, ki še danes skrbi za živo navzočnost koroške slovenske kulture v Sloveniji, leta 1992 je nastalo še Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva, Pridružuje pa se njima še Klub Korošcev Ljubljana.


V času pred osamosvojitvijo so v Cankarjevem domu nekaj let prirejali skupne revialne nastope zamejskih Slovencev, zadnja leta pa so se obdržali le Koroški kulturni dnevi, ki se bodo v organizaciji Društva avstrijsko-slovenskega prijateljstva in Kluba koroških Slovencev Ljubljana petnajstič po vrsti končali v torek, in to tam, kjer so se v začetku aprila tudi začeli: v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Do takrat je tam na ogled cikel petindvajsetih slik akademskega slikarja Karla Vovka (r. 1958) z naslovom Satkula, v katerem s svojo družbenopolitično občutljivostjo v likovni podobi interpretira različne vrste nasilja, ki se dogaja lužiškosrbski manjšini v Nemčiji, čeprav ima formalno, tako kot koroški Slovenci, zagotovljene vse zakonske pravice. V teh prostorih se bodo Koroški kulturni dnevi v torek tudi končali z literarno-glasbenim večerom Trivium gre na pot v spomin na pisatelja in prevajalca številnih slovenskih avtorjev v nemščino Fabijana Hafnerja.


Vmes pa so se zgodili še trije kukturni dogodki, med katerimi gotovo izstopa skupni koncert Koroška pesem prek meja, ki je povsem napolnil Linhartovo dvorano Cankarjevega doma. Ob evforičnem navdušenju se je končal s skupnim petjem “himne” Koroških Slovencev Rož, Podjuna, Zila, ki so jo zapeli Kvintet bratov Smrtnik z Obirja, Slovenski oktet in večkrat v Avstriji nagrajeni Mešani pevski zbor Danica in Št. Primoža.


Poleg lutkovne igre Knjiga o džungli, ki jo je v Miniteatru izvedlo enajst mladih igralcev Lutkovne skupine SPD Srce iz Doberle vasi, je bil pomemben dogodek še predstavitev šestih publikacij, ki govorijo o čezmejnem projektu Slovenščina v družini, živem narečnem besednjaku slovenskega govora v zgornjem Rožu, o nekaterih novih pogledih na misijonarja Ireneja Friderika Barago, popotnik po Zilji in katalog etnološke zbirke na Drabosnjakovih Kostanjah



Milan Vogel

0 views

Recent Posts

See All

Štajerski festival KULT-Štajerska III

Spoštovani člani KKL, Dr. Karmen Teržan Kopecky, predsednica DSAP iz Maribora, nas vabi na štajerski festival KULT-Štajerska III. Pripravili so veliko zanimivih prireditev, osrednja pa je 5. oktobra