Ob plesu jader in dobri družbi: doživetje Barkovljanke 2025

V nedeljo 12. oktobra se je naša jadralska ekipa ponovno zbrala v Marini Izola, tokrat z enim samim ciljem, da preživimo čudovit jesenski dan na morju ob spremljanju največje regate s skupnim startom na svetu, legendarne Barkovljanke.

Barkovljanka je vsako leto izjemen športni in družabni dogodek, Trst pa v teh dneh zaživi v svojem najbolj pomorskem utripu. Že teden prej se na obali odpre jadralsko naselje s stojnicami kulinaričnih dobrot in izdelkov za jadranje, kar mestu doda posebno festivalsko živahnost.

Ob našem prihodu v Marino se je že zgodaj zjutraj čutilo pričakovanje: jasno nebo, nežno jesensko sonce in pomirjajoči valovi. Ko smo z Metko 7 izpluli proti Tržaškemu zalivu, je bilo vzdušje na krovu prijateljsko in sproščeno. Smeh, zanimive zgodbe in občutek, da nas čaka nekaj posebnega.

Ritem plovbe je bil enostaven in sproščen, vsak član ekipe je našel svoje mesto, skiper Matjaž se je, tako kot vedno, zelo dobro znašel pri krmilu. Naši pogledi pa so neprestano uhajali tja proti obzorju, kjer so se zbirala jadra iz celega sveta.

Dokaj hitro smo prispeli na razgledno točko ob prvi boji.

Jadralski spektakel se je po tradiciji začel ob 10.30 s topovskim strelom z gradu Miramare. Več kot 1.860 jadrnic najrazličnejših velikosti se je pognalo skozi štartno linijo med Barkovljami in Miramarjem. Jadrnice so plule 4,3 navtične milje do prve boje, nato je sledil premik 0,9 navtične milje. Od druge do tretje boje se je na odprtem morju pri gradu Miramare plulo 4 milje, nato pa so se plovila ob obali vračali proti Barkovljam za 2,3 milje.

Dokaj hitro smo prispeli na razgledno točko ob prvi boji. Letos je šibak veter poskrbel za precejšen izziv. Vetrovni pogoji so bili spremenljivi in zahtevni, kar je posadkam postavilo prav posebno taktično uganko.

Na trenutke so jadrnice skoraj obstale, posadke so iskale veter, senco in dobro voljo, medtem ko so se poskušale prebiti naprej.

Imeli smo privilegij spremljati jadralski spektakel tako rekoč iz prve vrste. Skiper Matjaž nas je

mojstrsko vodil med spremljevalnimi plovili in množico plovil z gledalci. Spretno je izbiral

razgledne točke in nam je omogočil prizore, ki jih ne pozabiš kar tako.

Kljub počasnemu tempu tekmovanja je Barkovljanka 2025 postregla z vsemi elementi velike regate. Na obratu pri prvi boji, kjer je bilo nekaj manj vetra, je vodila favorizirana 30-metrska italijanska jadrnica Arca SGR pod taktirko Furia Benussija. Hitro je dokazala, da je razred zase in si že po prvih manevrih na prvi boji ustvarila zajetno prednost. Prepričljivo je vodila vse do cilja in zabeležila tretjo zaporedno zmago, podprto tudi s taktično mojstrskimi odločitvami našega olimpijca Tomaža Čopija. Druga je ciljno črto prečkala Marta 07 s krmarko Marto Benussi, hčerko zmagovalnega Furia, tretji pa je bil Prosecco DOC Shockwave z našim Mitjem Kosmino.

Čeprav je regata dogodek svetovnega formata, je bil naš dan vseeno posvečen predvsem dobremu druženju. Čudovito jesensko sonce je nežno grelo krov, morje je bilo prijazno, na mizi pa se ni manjkalo domačih dobrot. Odličen prigrizek, kozarec vina, pogovori, ki jih navdihuje sproščeno okolje, ter smeh, ki ti še dolgo ostane v ušesih.

Spomini se niso ustvarjali samo ob opazovanju rekorderjev na vodi, temveč v majhnih trenutkih povezanosti. Ko se je veter vendarle malce predramil, smo razprli jadra in se ob krmarjenju Marjana preusmerili proti obali. Potem, ko smo celo dopoldne spremljali tiste najspretnejše, je bilo lepo občutiti tudi lastno dinamiko plovbe.

Če se je dan začel s pričakovanjem, se je nadaljeval v prijetnem jadranju in končal precej prehitro. Ob vrnitvi v marino smo si obljubili, da se čez leto dni spet srečamo na naslednji Barkovljanki in še naprej nizamo lepe zgodbe jadralske sekcije.

Lep jesenski dan, pogled na tisoče jader, dobra hrana in prijatelji, ki delijo tvojo strast. To so

trenutki, ki iz Barkovljanke naredijo ne le regato, temveč praznik morja in prijateljstva.

Pripravila: Irina Pezdirc