Četrtek, 9. novembra 2017
Premišljevali smo o Kataloniji
Osamosvojitveno dogajanje v španski Kataloniji je že več mesecev ena osrednjih tem v evropski in še posebej slovenski politiki, saj naj bi bila slovenska pot do samostojnosti Kataloncem nekakšen zgled. Povabilo našega kluba našemu članu in hkrati predsedniku partnerskega Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janezu Stergarju, naj pripravi uvod za pogovor o tej temi, je bila zelo pravšnja, saj se Stergar, diplomirani zgodovinar in geograf ter absolvent študija sociologije, vse življenje ukvarja s proučevanjem manjšin (od 1972 do 2013 je bil zaposlen kot raziskovalec, od 1994 pa kot strokovni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani). Preučuje predsem novejšo zgodovino koroških Slovencev in slovensko-avstrijske odnose, zgodovino proučevanja manjšin v Sloveniji in še marsikaj. Je dolgoletni član in sedaj podpredsednik Slovenske matice, od letošnjega marca pa tudi član upravnega odbora slovenskega PEN. Med drugimi funkcijami je ostal v spominu kot sindikalist in med osamosvajanjem leta 1991 kot predsednik Odbora za varstvo in vrnitev vojakov iz jugoslovanske vojske.
Stergar je svoje razmišljanje naslovil s Premišljevanje o Kataloniji kot parafrazo na znameniti esej Edvarda Kocbeka Premišljevanje o Španiji, objavljenem leta 1937 v reviji Dom in svet. Z njim je želel reagirati na tendeciozno pisanje klerikalnih časopisov o španski državljanski vojni in doživel hude napade katoliške cerkve. Peter Kovačič je v svojih Prispevkih za novejšo zgodovino zapisal: ”Kocbekovo Premišljevanje je bilo osrednja kristalizacijska točka, ki je povzročila dokončen razkol katoliškega tabora pa tudi omogočila prebuditev levih političnih sil za skupen boj. Kristalizacijska točka pa je postalo predvsem zaradi militantnega odziva desnega katoliškega bloka, saj bi samo po sebi imelo le težo uravnotežujočega prikaza razmer v Španiji, ki jih je klerikalni tisk enostransko prikazoval. To pa kaže, kako so politične strasti na Slovenskem že nekaj let pred vojno dosegle vrelišče in možnosti za dialog in demokratični kompromis, ki bi Slovence poenotil v narodnoobrambni drži, ni bilo več.”
V vabilu za tokratno okroglo mizo pa preberemo: ”Ko je Edvard Kocbek objavil svoj znameniti esej Premišljevanje o Španiji, je državljanska vojna na Iberskem polotoku že zahtevala prek 200.000 žrtev, posebej veliko tudi v Kataloniji in Baskiji. Po osmih desetletjih burno dogajanje v Kataloniji kot dosedanji avtonomni pokrajini Kraljevine Španije in hkrati kot nespregledljivem delu Evropske unije ne le opravičuje, ampak zahteva pravočasno, primerno veliko zanimanje ter zaskrbljenost evropske javnosti, torej 'premišljevanje o Kataloniji'. Velik del katalonskega naroda, vsaj trikrat številčnejšega od slovenskega, se namreč navdihuje ter vzgleduje po slovenskem modelu družbene demokratizacije in državne osamosvojitve pred četrt stoletja. To nas še posebej opravičuje, da tudi v Klubu Korošcev Ljubljana kot delu slovenske civilne družbe poskusimo odgovoriti na vprašanja o podobnostih in razlikah v zgodovini, sedanjosti in prihodnosti Kataloncev in Slovencev.”
Janez Stergar je s pomočjo številnih javno dostopnih informacij, zlasti pomembnih (in tudi manj pomembnih) izjav evropskih in slovenskih politikov podal veliko izhodišč za razmišljanje in tudi sklepanje. Za Kocbeka je prepričan, da je bil njegov namen opozoriti obe strani na rdeči in črni teror, obsoditi fašizem in jasno povedati, da je bila španska državljanska vojna predigra za drugo svetovno vojno. Je pa razlika med tedanjo Španijo in današnjo Katalonijo v tem, da je takratna levica na volitvah dobila večino, v Kataloniji pa je na referendumu za osamosvojitev glasovalo le štirideset odstokov volilcev. Torej med njimi ni bilo takšne enotnosti ko na referendumu v Sloveniji. (danes take podpore ne bi bilo, je bilo slišati pripombo.) Opozoril je na hud pritisk španske diplomacije na evropske politike, tudi na naše, ki se nikakor niso izkazali. Še posebej negativno je izstopal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je Kataloncem odrekel status manjšine, sam pa prihaja iz maloštevilčne države z več manjšinami.
Da sklicevanje na špansko ustavo ne zdrži presoje, je opozorila Metka Arah, ki se je kot pravnica sklicevala na strokovnjaka za ustavno pravo Andraža Terška, ki opozarja, da v primeru Slovenje ni bilo vprašanje, ali je bilo to legitimno in legalno, v primeru Katalonije pa to je. Vendar je pravica ljudi do samoodločbe nad državo in država mora to dopustiti brez nasila. Španska vlada pa je referendum preprečevala z nasiljem na vse mogoče načine in ni natančno znano, koliko glasovnic je zaplenila in koliko ljudi se referenduma ni moglo udeležiti. Ljudje pa morajo imeti pravico do mirnega izražanja svoje volje.
Usoda Katalonije je usoda Evropske unije, je pristavil Janko Arah.
Po številnih primerjavah z dogajanjem drugod, tudi med plebiscitom leta 1920 na Koroškem, sta ostali odprti dve vprašanji: koliko bo nasilje španske vlade nad Katalonci vplivalo na njihovo nadaljnje ravnanje in koliko volilne pravice imajo številni načrtni priseljenci v Katalonijo.
Milan Vogel