Tistega čudovitega dne, v soboto, 12. oktobra, smo se Selma, Bojan, Irena, Pavle, Eva, Luka, kapetan Janko in njegova dobra vila Metka, ter jaz, vkrcali na barko, zasidrano v Marini Izola in iz pomola B odpluli v s sončno kopreno pregrnjen dan. Bilo je lepo vreme, a nekako zastrto... Bilo je toplo in mirno! Premirno za to, kar smo imeli v mislih in zaradi česar je zavrel Tržaški zaliv. Razburkalo ga je na stotine jadrnic, remorkerjev, policijskih in gasilskih čolnov, motornjač in različnih drugih plovnih objektov različnih velikosti in fantazijskih imen.
Naš cilj: pripluti do regatnega polja pred Trstom, kjer se je imela zgoditi Barkovljanka, z italijanskim imenom Barcolana – tudi imenovana Jesenski pokal. Predvsem pa tradicionalna evropska regata, ki poteka od leta 1969 v organizaciji Società Velica di Barcola e Grignano iz Trsta. Regata poteka drugo nedeljo v oktobru in je lani z 2.689 sodelujočimi jadrnicami dosegla svetovni rekord ter pristala v Guinessovi knjigi rekordov; letos je bilo prijavljenih »samo« 2015 jadrnic, kjer so vetru nastavljali jadra tako jadralski amaterski navdušenci, z majhnimi barčicami, kakor tudi profesionalni jadralci s svojimi velikimi krasoticami, daljšimi od 100 čevljev. 1 čevelj znaša 0.3047999902464 metra. Najmanjše morajo imeti vsaj 19 čevljev, da lahko sodelujejo.
Seveda nas je naš kapetan zmanevriral na sam rob tekmovalnega polja, tako, da smo vse opazovali zelo od blizu. Žal pa se je Eol tega dne severnemu Jadranu izneveril in njegovi namestniki so bili tako šibki in neprofesionalni, da so barke in njih upravljalci v šoku izvajali prav nemogoče manevre, da bi s svojimi plovili jezdili po negibnem morju regatnega polja s fiksnimi bojami. Favoritom so skušali pomagati do sape celo s helikopterskimi rotorji...
Zaradi brezvetrja so regato potem skrajšali, zmagala je jadrnica Way of life, ki je bila nekoč Maxi Jena. Takrat jo je krmaril Mitja Kosmina, letos pa je Way of life kot prvo čez ciljno črto pripeljal koprski krmar Gašper Vinčec.
A to je bil le en vidik naše koroško-belokranjske jadralske naveze; naužiti se belih silhuet jader. Drugi, tretji, četrti cilj pa je seveda bila zabava, zabava, zabava in uživanje dne! Vesela druščina, ki se je premikala med Izolo in regatnim poljem, je bila predana guštiranju zdravilnih pijač, gurmanskim dosežkom, ocenjevanju suhomesnatih posebnosti (špehovka in drugo, mmmm), manjkalo pa seveda ni niti vina in vode. Za uvod smo se najprej poklonili pravemu črničovemu šnopsu iz šentanelskih gozdov. Za pravi črničov šnops potrebujemo najmanj 22 kilogramov borovnic, da se iz njih pocedi brezbarvni destilat, ki pozneje postane zdravilni šnops. No, če je bil entree koroški, je bil digestiv belokranjski in se je imanoval karampampuli.
Za razvozlavanje te zagonetne besede je treba nekaj besed porabiti še za gostilno Badovinac, takoj pod Vahto na Gorjancih. Peter Badovinec sodi med belokranjske veseljake kova Tonija Gašperšiča, tudi zato sta si, med drugim, izmislila projekt Svobodno belokranjsko ozemlje, ki se razprostira med Semičem, Črnomljem in Metliko. Vstop vanjo pa je prav pri Badovincu in preko vsake meje se lahko gre zgolj s pasošem, zato se Peter Badovinac, tudi »carinik« v kraju Jugorje, kjer je njegova gostilna, počuti poklicanega za kontrolo potovalnih listin. Tisti, ki je nima, jo lahko kupi, carinik na turistični carini pa mu doda še vin(o)jeto, ki na brezplačnih parkirnih mestih prinaša 50 odstotni popust. Potem lahko dejansko, po mili volji in s popusti na prenekaterih točkah, polnokrvno uživaš deželo metliške črnine, odojkov in jancev, zavitkov in šarkljev, pa seveda tudi proste potice, tiste znamenite belokranjske pogače. Popusti se priznavajo v različnih gostilnah, na domačijah, kjer se ukvarjajo s turizmom, v trgovinah, pri vinarjih in pri drugih ponudnikih storitev in proizvodov. Še preden pa carino zapustiš, ti pritiče še tekoča viza z imenom karampampuli. Alkoholna viza z množico zelišč in dišavnic, katere recept prihaja iz področja nad hrvaškim Bakrom in je magična mešanica preko 100 dišečih zdravilnih elementov.
Vsekakor je naša jadralska sekcija dostojno počastila jadralski praznik, ki se v Trstu začne že deset dni prej, z regatami, dogodki, kulinariko,... Ime regate pa prihaja iz vasi Barkovlje, italijansko Barcola.
Besedilo in fotografije: Renata Picej