Že navsezgodaj, ob osmi uri zjutraj, je bilo preteklo nedeljo na pomolu C v Marini Izola živahno. Pričakala nas je jadrnica Metka 7 našega predsednika Janka, a o Janku ob tej zgodnji uri še ni bilo ne duha ne sluha. Pač pa je bil kot običajno na mestu Matjaž, ki je s prisrčnim objemom sprejemal goste. Drug za drugim so prihajali jadralci in pristaši jadranja, saj nas je čakal izjemen vsakoletni jadralski dogodek Barkovljanka. Poleg Janka in Matjaža se nas je zbralo osem gostov – Mira, Irina, Tanja, Anita in Marjan, Bojan, Belizar in Marina, ki jo je Janko določil za poročevalko. Najprej pa je bilo treba pospraviti vse dobrote, ki smo jih prinesli za pod zob, izpolniti obvezen seznam posadke in gostov in pregledati barko, ali je vse pripravljeno za izplutje. Kazalo je, da bo čudovit dan, zadnje meglice so se razblinile, sijalo je sonce in pričakovati je bilo rahel veter.
Končno je Matjaž le pognal motor in počasi smo izpluli. A že po nekaj metrih je Janko, ki se je še nahajal v podpalubju, ugotovil, da z motorjem nekaj ni v redu. Privezali smo se na pomol, Janko je poklical serviserja, pooblaščenca za volvo motorje, ki je zelo hitro tudi prišel. Preveril je motor, poslušal zvok motorja in nato prepovedal izplutje. Dovolil je le vrnitev do stalnega priveza. Vsak si lahko predstavlja Jankovo nejevoljo, zlasti ker je bila barka več kot mesec dni v popravilu in naj bi bila gotova 14 dni pred Barkovljanko. Razprava ali bolje rečeno očitki in izgovori med Jankom in serviserjem so leteli sem in tja, končno pa se je serviser vdal, opravičil nam vsem in odšel.
Tako smo ostali privezani v Marini Izola. Razočaranje, da ne bomo videli Barkovljanke, je hitro splahnelo ob prigrizkih in šampanjčku ter zanimivih pogovorih o vsemogočem, od jadranja do politike.
Zapisala: Marina Einspieler-Siegert
Comments