top of page

KKL NA FAKULTETI ZA FARMACIJO

  • Metka Arah
  • Jan 26
  • 3 min read

V sredo, 21.1.2026 ob 18.00 uri smo se člani Kluba Korošcev Ljubljana zbrali ob prvi okrogli

mizi v letu 2026 na Fakulteti za farmacijo, na Aškerčevi 7 v Ljubljani. Skupaj nas je bilo 33

udeležencev. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika društva, mag. Janka Araha, je okroglo mizo odprl vršilec dolžnosti, dekan Fakultete dr. Rok Dreu. S predstavitvijo projekta BRDO, tj. izgradnjo nove stavbe Fakultete za farmacijo, ki bo zamenjala sedanjo že odsluženo staro stavbo, v kateri je začela leta 1995 študirati prva generacija študentov farmacije, ki je od takrat dalje priznana kot posebna znanstvena veda. Prej so študenti farmacije študirali v okviru Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT). Nova moderna stavba Fakultete za farmacijo naj bi bila na lokaciji Brdo odprta leta 2027. Nato nam je prof. dr. Stanko Srčič, mag. farm. predstavil nekaj svojega dela.



Dr. Srčič se je rodil leta 1951 na Ravnah na Koroškem, kjer je opravil osnovno in srednje šolanje ter leta 1970 na Gimnaziji maturiral. Istega leta se je vpisal na študij farmacije na tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT). Diplomiral je leta 1975, leta 1985 pa doktoriral. Postdoktorski študij je opravil na Univerzi v Regensburgu v Nemčiji. Na Fakulteti za farmacijo je leta 1996 postal redni profesor za področje farmacevtske tehnologije, predaval pa je tudi Fizikalno farmacijo in Industrijsko farmacijo. Bil je prodekan Fakultete za farmacijo ter predstojnik Katedre za farmacevtsko tehnologijo. V avtorstvu ali soavtorstvu je objavil

več kot 100 znanstvenih in strokovnih publikacij ter je soavtor več domačih in tujih patentov in patentnih prijav. Obsežno je sodeloval z domačo in mednarodno farmacevtsko industrijo. Leta 2014 mu je Farmacevtsko društvo Slovenije podelilo najvišje priznanje v farmacevtski stroki – Minarikovo odličje, 2016 pa je postal častni doktor Univerze v Szegedu na Madžarskem. Več kot deset let je deloval kot predstavnik Republike Slovenije pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) v Londonu, v Komisiji za zdravila v veterinarski medicini. Po upokojitvi deluje kot znanstveni in regulatorni svetnik v podjetju, ki se ukvarja s področjem konoplje. Je tudi ljubiteljski čebelar in član Komisije za apiterapijo pri Čebelarski zvezi Slovenije.


Dr. Stanko Srčič je predvsem poudaril: »kaj so zdravila in kako so registrirana v SLO in EU ?«

Obstajajo originalna zdravila in generična zdravila, pri čemer mora biti vsako zdravilo varno in

učinkovito. V onkologiji se vse bolj uveljavlja tim. ciljana terapija, pri kateri naj bi vsak bolnik

prejemal svoje zdravilo, glede na specifiko vsakega bolnika posebej. To je še posebej pomembno pri avtoimunih boleznih in starejših bolnikih (KRKA je velika in pomembna proizvajalka generičnih zdravil).


Potek registracije cepiva proti COVID-u, Covid 1 je izginil medtem ko Covid 2 še vedno obstaja, vendar je manj nevaren (zdaj so mnogi postali »veliki generali« in nas poučujejo, kaj je

bilo narobe, vendar je cepivo bilo v glavnem koristno, čeprav se je v nekaterih primerih pokazalo za usodno!).


Razliko med zdravili in prehranskimi dopolnil, ki so danes postala hit, a velikokrat tudi blef (npr.: Omega 3 je prehransko dopolnilo, vendar je tudi zdravilo, Glukozamin je samo zdravilo, Kolagen ni potrebno posebej kupovati, ker ga je dovolj v mnogih živilih itd.) – pomen veljavnega Zakona o medicinski konoplji in kaj bo prinesel novi zakon o uporabi konoplje v rekreativne namene, ki je v pripravi (je sicer zelo oster kritik te pobude!) ter skupaj s kolegom in vršilcem dolžnosti dekana pokazal nekaj laboratorijev in opisal opremo, s katero razpolagajo.



Po predavanju se je odvila razprava, v kateri so udeleženci postavljali vprašanja in izražali svoja osebna mnenja in komentarje o povedanem in sicer predvsem glede razlik med zdravili in prehranskimi dopolnili »koristnostjo ali nekoristnostjo prehranskih dopolnil« svojih izkušnjah iz časa kampanje cepljenja proti Covidu – pričakovanjih prihodnjega zakona o uporabi konoplje v rekreativne namene (medicinska konoplja-kanabis), industrijska konoplja-marihuana, kot sušeni ženski konopljini cvetovi, medtem ko je hašiš sintetizirana smola kanabisa itd. Novi zakon naj bi dovolil omejeno osebno rabo konoplje. Zdi se, da obstaja nekakšno nerazumevanje politike o vseh potencialnih nevarnostih uporabe konoplje v osebne oz. rekreativne namene. Obstajajo nejasnosti, kdo bo lahko gojil konopljo in pod kakšnimi pogoji (pogoji bi morali biti strogi, vendar jih posamezniki objektivno ne bodo mogli izpolniti). Kakšne bodo obveze potencialnih kupcev, ki naj bi kupovali konopljo izključno v lekarnah (obvezne deklaracije itd.). Medicinska in farmacevtska stroka nasprotujeta sprejemanju omenjenega zakona. Nesmiselno se je pozivati na izogibanje črnemu trgu. To ne bi smelo biti razlog za sprejetje takšnega zakona.


Na koncu obiska Fakultete za farmacijo sta nam naša gostitelja, dr. Srčič in dr. Dreu, pripravila

majhno pogostitev, medtem ko se jima je predsednik društva KKL v imenu vseh udeležencev

okrogle mize prijazno zahvalil in jima podaril svoji knjigi o golfu.


Predsednik društva mag. Janko Arah je tudi obvestil člane društva, da bo naslednja okrogla miza KKL v Inštitutu za narodnostna vprašanja dne 25.2.2026 in bo posvečena razpravi o Slovencih v Avstriji. Prav tako je vse prisotne spomnil, da je potrebno poravnati klubsko članarino za leto 2026 v znesku 20 EUR.



Zapisal: Edvard Kopušar, fotografije: Metka Arah

Comments


bottom of page