Spoštovani člani KKL,
Vabim vas na novembrsko okroglo mizo, ki bo v četrtek, dne 7.11.2019 z začetkom ob 16.00 uri na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Evita Leskovšek nam bo predstavila inštitucijo in njene programe ter nas seznanila zlasti s svojim področjem dela, to je področje preventive na področju HIV/aidsa in ostalih spolno prenosnih okužb, vzgojo za zdravo spolnost, ter preučevanje in krepitev zdravja med ranljivimi skupinami.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je osrednja javno zdravstvena inštitucija, katere poslanstvo je prispevati k boljšemu zdravju in blaginji prebivalcev Slovenije.
Skupaj s partnerji je NIJZ vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike. NIJZ prepoznava ključne javno zdravstvene izzive v populaciji, vključno z determinantami, ki vplivajo na zdravje, in predlaga ukrepe za izboljšanje zdravja, spremlja sistem zdravstvenega varstva, pripravlja analize delovanja sistema in predlaga ukrepe za večjo dostopnost in učinkovitost ter razvoj prioritet. Prepoznava morebitne grožnje zdravju, ocenjuje tveganja in pripravlja ukrepe za varovanje in zaščito zdravja, z raziskovanjem in mednarodnim sodelovanjem NIJZ prispeva k novim spoznanjem ter razširja nova vedenja in dobre prakse.
NIJZ ima dolgoletno tradicijo, saj začetki njegove dejavnosti segajo v začetek prejšnjega stoletja. 16. julija 1923 je bil v Ljubljani slovesno odprt Higienski zavod. Njegov prvi direktor je bil dr. Ivo Pirc. Delovanje Higienskega zavoda je v začetku obsegalo le raziskovanje pitne vode in oddajo mnenj glede oskrbe s pitno vodo. Dve leti kasneje se je Higienskemu zavodu pridružila Stalna bakteriološka postaja v Ljubljani in nastal je enoten Higienski zavod s tremi oddelki: bakteriološko-serološkim, oddelkom za preiskovanje vode in živil ter higiensko propagandno-didaktičnim oddelkom. Leta 1926 sta bila ustanovljena še Posvetovalnica za matere in otroke in prvi zdravstveni dom. Kmalu so se pridružila še področja preiskovanja in zatiranja nalezljivih bolezni, koordinacija razvoja šolske medicine, razvoj zdravstvenih domov, organiziranje, ustanavljanje in nadziranje vseh higienskih ustanov v banovini.
Med drugo svetovno vojno je Higienski zavod izdeloval cepiva za partizansko saniteto, sredstva za dezinfekcijo in dezinsekcijo, laboratorijske kemikalije in druge sanitetne materiale ter jih pošiljal iz okupirane Ljubljane.
Po vojni sta iz Higienskega zavoda nastala Bakteriološko epidemiološki inštitut (kasneje Mikrobiološki inštitut Medicinske fakultete), kjer je bila zasnova katedre za higieno, in Centralni laboratorij za živila, ki je bil združen z laboratorijem mestnega tržnega nadzorstva. Leta 1951 je bil ustanovljen Centralni higienski zavod, ki je imel naslednje naloge: proučevati, varovati in zviševati raven zdravja prebivalstva s pomočjo preventivnih ukrepov; raziskovati in izboljševati higienske razmere v državi; preprečevati, zatirati in raziskovati nalezljive bolezni; razvijati higieno; usmerjati in nadzirati delo higienskih ustanov. Direktor centralnega higienskega zavoda je bil hkrati tudi republiški sanitarni inšpektor, v zavoda pa sta spadala tudi živilsko kemijski in mestni mikrobiološki laboratorij.
Leta 1974 je bil sprejet zakon o Zavodu SRS za zdravstveno varstvo, leta 1985 pa se je Zavod SRS za zdravstveno varstvo združil z Zavodom za socialno medicino v enoten Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo (UZZSV). Leta 1992 je bil z vladnim sklepom ustanovljen Inštitut za varovanje zdravja RS. Leta 2013 Vlada RS sprejme sklep o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je začel veljati s 1.1.2014.
Lep pozdrav.
Janko Arah