Maj je natrpan z dogajanji. Tudi v našem klubu se je in se bo marsikaj dogajalo. Začeli smo na dan zmage oz., po novem, dan Evrope, in to s temo, ki je za vsak narod, za slovenski pa, kot radi poudarjamo, še posebej z materinščino.
Pri Slavističnem društvu Slovenije deluje sekcija Dajmo priložnost slovenščini. To je kombinacija okrogle mize in delavnice. V prvem delu dobijo udeleženci splošne informacije o pravnem statusu slovenščine, ki je, kot radi poudarjamo, uradni jezik v Evropski uniji, a je tudi tam, kot vse pogosteje tudi v Sloveniji, večkrat le kulisa; govor je o njeni rabi in institucijah, ki so “zadolžene” za njeno rabo in uporabo, o priročnikih, ki uporabnikom pomagajo reševati zadrege, kot so slovnice in zlasti spletni program fran, katerega vodja, dr. Kozma Ahačič, je postal leta 2017 celo osebnost leta časopisa Delo, na razpisu Ministrstva za kulturo pa za sofinanciranje ni “izpolnjeval kriterijev”. Govor je tudi o tistih, ki najbolj vplivajo na kakovostno rabo in uporabo slovenščine kot maternega jezika: družini, šoli, medijih, seveda pa tudi pri tem ne gre brez politike.
Prvi poizkus o potrebi po širjenju tovrstne zavesti o nacionalnem pomenu maternega jezika je bil narejen leta 2017 na tradicionalnih Krakarjevih dnevih v Semiču, potem pa se je večinoma prek slavističnih društev razširil po vsej Sloveniji.
V drugem delu udeleženci opravijo kratek tekst praktičnega znanja iz slovenskega jezika. Na šifriranih polah preizkušajo svoje znanje postavljanja ločil, uporabe velike začetnice, stilne izboljšave besedila, boljše razumljivosti in še česa. Potem pomešane anonimne teste ocenjujejo drugi udeleženci, ne da bi vedeli, kdo jih je izpolnjeval. Prvi trije, ki dobijo največ točk, dobijo priznanje Všeček za slovenščino, ki je hkrati vstopnica za republiško tekmovanje. Prvo je bilo leta 2018 v Trubarjevi hiši v Ljubljani, naslednje pa bo leta 2020 v Novem mestu.
V teh okvirih je potekal tudi večer našega kluba pri Slamiču. Vodila ga je pobudnica in vodja projekta dr. Boža Krakar Vogel, strokova sodelavka pa je bila bivša tajnica Slavističnega društva Slovenije in sedanja lekrotica na TV Slovenije Petra Jordan. Še v šolskih klopeh nisem slišal takšne tišine med pisanjem kakšnega spisa ali šolske naloge, kot med izpolnjevanjem tokratnega preizkusa. Treba je bilo vstavljati ločila, največ živahne debate pa je zbudil zadnji del testa, kjer je bilo treba besedilo vsebinsko in strokovno izboljšati. Tu se je pokazalo, da je jezik res živ in ga je mogoče razumeti na več načinov. A temeljev ni mogoče spodkopavati.