SLOVENIJA ALI SLOBEEENIJA?
Dr. Tomaž Čas je človek, ki ga laž ne zmede! Dušo in telo, tako slovenske milice oz. policije, pozna! Pozna pa tudi čas, v katerem se je Slovenija samoosvajala, kajti – to se ni zgodilo le v letu 1991! Zdaj vodi Zasebno šolo za varnostno izobraževanje. Pravi: »Zgodovino naj pišejo zgodovinarji!« Tudi osamosvajanje Slovenije naj pišejo oni in ne politiki!
Smo sedli v klopi in poslušali
Čas – zasebna šola za varnostno izobraževanje je srednja šola, ki s programi za odrasle nudi kopico novih znanj in spretnosti, ki jih sedanje strokovne in poklicne šole ne nudijo. Gre za nacionalni varnostni sistem Republike Slovenije. Za znanja o policiji, slovenski vojski in varnostno obveščevalnih službah. Sem sodi tudi in predvsem področje osebnega varovanja oz. zasebnega varstva. Gre za znanja, pridobljena v javno veljavnem programu srednjega strokovnega izobraževanja. Torej V.stopnje, s pridobljenim nazivom Tehnik varovanja.
Dr. Tomaž Čas in njegov razred KKL
A nismo se zadrževali s šolskimi predmeti Časove šole. Pravzaprav smo se takoj zavihteli na časovno premico, ki nas je vozila od začetkov Časovih znanj in izkušenj ter vihrali skozi čas, od socialistične države (ko nam je bilo tako zelo hudo), do današnje demokratične države, kjer se med cedi vsem tapravim Slovencem in vsem drugim, ki smo jih posvojili in jim košarico dobrot postavili že za dobrodošlico. Sama ljuba sreča in mahanje z zastavo zmage! Žal jo zlahka hitro zmešaš s kakšno drugo; nam je manjkalo samozavesti za kaj drugega? Vsaj za lipov list ali pa blejsko panoramo? Ali sonce na sinji podlagi? Zdaj ko smo pod svobodnim soncem in imamo sinje morje. Seveda zgolj in samo toliko, kolikor ga je še ostalo zaradi neznanja slovenskih politikov. Da bi svet vedel, da smo Slovenija in ne Balkan vse do Sibirije!
Premisa – Slovenija se je rodila 25. junija 1991?
Ali prej res ni šlo za Slovenijo? Kaj za eni tipi pa so bili tisti Maister, pa Malgaj, pa borci NOB-eja? Pa vsi tisti, ki so konec 80-tih in v začetku 90-tih pripravljali »teren« za to? Kdo je torej rekel, da se je vse začelo tistega junija? Ja, tako piše v ta pravih knjigah, ki so jih pisali ta pravi ljudje! Iz časa, ko so Slovenijo obiskali sveti štirje kralji in, ne, seveda niso prinesli sveto kadilo, zlato in miro in niso se imenovali Boltežar, Miha in Gašper, pač pa Dimitrij, Janez, Lojze in Jelko, porodničarji Slovenlandije, zaslužni za rojstvo Slovenije, dežele demokracije, dobrobiti, veselja, sreče in radosti.
Akcija sever ni bila klasična akcija, temveč pomemben del osamosvojitvenih procesov. Pomenila je veliko več kot zgolj preprečitev mitinga resnice, ki je bil načrtovan v Ljubljani 1. decembra 1989.
Tudi Slovenija ima svojo embrionalno fazo in se ni rodila po brezmadežnem spočetju
Smo začeli tam pri naši Koroški, od koder dr. Čas, iz Radelj ob Dravi, tudi prihaja. In pri Akciji Raduša, ko je po komandi, takratni mladi miličnik s Tomosovim 5 brzincem zdirjal v Bistriški jarek, da pogleda, kaj se dogaja. Pisal se je 22. junij 1972, ko je prišlo v zaledje Radelj iz Avstrije 19 ustaških diverzantov... In iz česar je izšlo še veliko akcij, takšnih in drugačnih, mnogo procesov, preden je Slovenija ugledala luč sveta.
Od takrat do danes smo na časovni premici v grobem spremljali embrionalno fazo in porod Slovenije ter rekli o tem in onem nekaj več. Postali pa smo in se zadržali pri Akciji Sever, ki sicer, tako dr. Čas, ni niti začetek, niti konec osamosvojitvenih procesov. Pomembni procesi in dogodki so se nenehno stopnjevali in zaostrovali, kar je povzročalo nove in nove akcije, vse do osamosvojitvene vojne, v kateri sta slovenska milica in slovenska teritorialna obramba opravili zgodovinsko vlogo.
To je knjiga dr. Časa, za katero je dr. Manca Jogan v recenziji zapisala
tudi: »Za slovensko družbo je po nastanku samostojne države značilno, da si zasluge za uresničitev te
»stoletne zamisli« prilašča le peščica sodelujočih in to tista, ki je bila nosilka prevrata družbenega in
političnega sistema, tista, ki je na prapor demokracije pripela izrazito zanikovalsko držo in potrebo po
uničenju vsega, kar je bilo doseženega v času »samoupravnega socializma« in skupne države SFRJ.
In:«Prav prekrojevalska akcija samooklicanih borcev za demokracijo je spodbudila avtorja, da je pripravil to dokaj obsežno delo, v katerem je – kot eden od zgodovinsko najbolj pristojnih za oblikovanje celovitega spomina-intelektualno pošteno predstavil eno od ključnih akcij, ki jih je opravila slovenska policija (takrat imenovana »milica«) v odločilnih razmerah za nastajanje samostojne države.
Zgodovina je lok časa
Med 6. aprilom 1942 in 6. aprilom 2023, ko smo se v zaledju Ljubljane, pri Pržanu, člani KKL v okviru Okrogle mize, zatekli v objem dejstev o tem, kako smo Slovenci postajali Slovenceljni in od naroda in ljudstva vstopili v čas državljanstva in državljanov, pa davkoplačevalcev, je preteklo 81 let. Fascinantno, kako nas je dr. Tomaž Čas popeljal skozi polpreteklost in z dovršenim znanjem, izkušnjami in vedenjem vodil skozi zagonetke časa, kjer naj bi vse do znamenitih »osamosvojiteljev« vse spalo in letargično čakalo na ta prave borce za svobodo. In na ta pravo, svobodno in samostojno Slovenijo!
Vrtoglavo strma kariera
Dr. Čas je svojo bleščečo kariero začel leta 1968 kot kadet šole za miličnike v Tacnu in si potem za prvo delo izbral delo v domači policijski postaji Radlje ob Dravi. Kasneje konča Višjo pravno šolo v Mariboru in znova pristane, tokrat kot vzgojitelj, v Tacnu. Naslednja postaja je Oddelek srednje šole za miličnike v Mariboru. To je čas, ko konča pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Seli se na vrh postaje policije Maribor, pa Ljubljana, in leta 1977 pristane na Inšpektoratu milice Upravne javne varnosti Maribor. Kmalu zatem gre znova v Ljubljano, v sektor za organizacijo in razvoj milice v Upravi milice Republiškega sekretariata za
notranje zadeve. Karierna pot postane vse bolj strma; 1988 je glavni republiški inšpektor milice, pa poveljnik posebne enote milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Njegova magistrska naloga nosi naslov: »Konflikti med miličniki in občani pri kršitvah javnega reda in miru.«
Sledilo je delo v vodstvu policije, pa predavateljska kariera. Postane dekan Višje šole za notranje zadeve, član Senata Univerze Ljubljana, presedla na Ministrstvo za notranje zadeve in postane svetovalec vlade. Doktorira na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in postane doktor obramboslovja. Pa to še ni vse.
Policija, samoosvoboditev, država in varnost so teme, o katerih dr. Čas lahko kompetentno govori, za razliko od samooklicanih poznavalcev
Ministrstvo za notranje zadeve in Policija mu prežemeta življenje. Policijsko in kazensko pravo, pa ne zgolj to, mu krojita delo. Svojo delovno kariero konča na Ministrstvu za obrambo, kot državni sekretar. Tako je sodeloval tudi pri projektih, povezanih z vstopom v NATO in EU, ter pri pripravi Resolucije o strategiji nacionalne varnosti RS.
Pa tudi to še zdaleč ni vse! Spoznamo, da je naš predavatelj sila kompetentna oseba za tematiko osamosvajanja Slovenije. Milica in policija, dvojina v ednini, sta nam postregli s svojo veliko vlogo tudi v trenutku rojevanja in rojstva naše sedanje države. In bilo bi dobro, ko bi knjigo dr. Časa prebralo čim več ljudi, da bi spoznali njen DNK, njen pomen in vlogo ter poslanstvo, ki je vendarle zaščitniška vloga človeka.
Kar smo videli v zadnjem času, ni prava slika in minister, ki z represijo in grožnjami skrbi za svoj narod, je minister, ki spada zgolj v Butale. Tam lahko vsak dan kriči: »Hop Cefizelj, pa te imam! Samo Slovenci nismo Cefizlji in tudi Slovenceljni ne! Vsaj v večini ne! Kar nekaj nas je, ki vemo, da vsaj eden od 4 kraljev osamosvajanja ne ve, da v tej lepi deželi nismo vsi ovce. In mi si Slobeeenije ne želimo!
Zakuska je bila fina, pogovori plemeniti in vzdušje – pomladno!
Dve knjigi z naslovom 30. obletnica Akcije sever je klub dobil v dar.