Zadnji četrtek v letu smo se Korošci družili s »ta pravimi« Korošci ob harmoniki, citrah in kitari. Za inšturmente so prijeli trije Lešnikovi otroci z ekološke turistične kmetije v Galavabuki, pet kilometrov iz Slovenj Gradca proti Kopam: sedemnajstletna dijakinja Karmen Javornik za citre, štirinajstletni Andrej za »meh« in komaj osemletni Martin za kitaro. Karmen je bila na citrah nežna in prefinjena, Martin je s prav tako nežnim prebiranjem strun pokazal, da iz njega še nekaj bo, Andrej pa na frajtonarici, da iz njega nekaj že je. To dokazujejo številna priznanja na javnih nastopih doma in že v svetu: leta 2006 je postal naj ljudski godec na tednu narodnih noš v Kamniku, osvojil Pohorsko coklo za najbolj pristno izvedeno pohorsko pesem na Resniku in trikrat posebno nagrado za najboljšo vokalno izvedbo. V Italiji je na evropskem prvenstvu v igranju na frajtonarico postal evropski podprvak, v Spilimbergu pa dosegel tri prva mesta: 1. mesto za muzikaličnost, 1. mesto za srčnost in 1. mesto v svoji kategoriji. Priigral si je tudi prvo mesto za pokal Koroške in zlato priznanje Avsenik. K dobremu vzdušju je prispevalo tudi njegovo petje starih, večinoma hudomušnih pohorskih pesmi po izročilu njegove babice in prababice.
Seveda je k dobremu razpoloženju na zadnjem letošnjem srečanju pri Slamiču prispevalo tudi kuhano vino in dobrote z Lešnikove kmetije v obliki salam, želodca, sirov in kruha.
Pa še lepo je povedal Andrej na koncu: »Læpo je, da se Korošcæ družte sredæ Lubljane!«
M. Vo.