Spoštovani člani KKL-a,
Vabim vas na redno mesečno srečanje »za okroglo mizo«, ki bo
v četrtek, dne 5. februarja 2009 ob 20,00 uri v kavarni »KAVA – ČAJ« – SLAMIČ, Kersnikova ulica 1, Ljubljana.
Na srečanju nam bo mag. Marijan Štriker predstavil
NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE PRAVIC DRŽAVLJANOV V POSTOPKIH Z URADNIKI
Upravni postopek je temelj demokracije. Saj ne gre samo za odločanje o pravicah in obveznostih, ampak za temeljno vprašanje, ali gre res za odločanje o pravici ali obveznosti. Ali ni to zakonodajalčeva pravica? V demokraciji je prav zakonodajna oblast tista, ki odloča o pravicah in obveznostih, ob tem pa določa posebne pogoje za pridobitev pravice ali za naložitev obveznosti. V upravnem postopku torej uradne osebe preverjajo izpolnjevanje predpisanih pogojev za pridobitev pravice ali naložitev obveznosti. Opredelitev, da uradna oseba samostojno odloča o pravici ali obveznost, je vse preveč diskrecijska. Diskrecijsko odločanje pa je največji sovražnik demokracije. Zato je tako odločanje v državi le še izjema in podvrženo načelu zakonitosti. Upravni postopek določa pravila, ki jih je treba upoštevati pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravic ali naložitev obveznosti.
Pridobivanje pravic ni le čakanje v vrstah pred upravnimi okenci upravnih enot ali samoupravnih lokalnih skupnosti. Ustavne pravice so zelo široke. Upravni postopek pa še ni dosegel vseh. Tako so še področja našega življenja, kjer imamo pravico uveljavljati pravico, kjer pa o njej »odločajo« mimo postopka. Trdijo da po stroki, a stroka naj bo le sestavni del postopka, v katerem se preverjajo pogoji za pridobitev pravice.
Vsekakor je v smislu takega razmišljanja korak naprej sorazmerno nova določba v zakonu, to je uporaba zakona v drugih javno pravnih zadevah. Torej vedno, ko kot svobodni ljudje vstopamo v razmerja z javno upravo v najširšem pomenu te besede. Ne gre za zasebno razmerje, pa tudi ne za kupoprodajno razmerje, ko vstopamo po pravice do zdravnikov, učiteljev, javnih prevozov in najrazličnejših javnih agencij, zbornic, zavodov, podjetij ali organov samoupravnih lokalnih skupnosti, ko ti »delijo pravice« iz svoje izvirne pristojnosti. Z vsakim vstopom k tem in drugim organom je naše razmerje podvrženo pravilom upravnega postopka, če ni za to predpisan drug postopek. Potem pa bi že šlo za posebni upravni postopek, če ne bi šlo za kazenskega ali civilno pravnega.
In kje smo danes? Ali organi javne uprave strmijo k opisanim ciljem? Kako se na nepravilnosti odziva Vlada RS?
Vse to odkrivajo in ugotavljajo upravni inšpektorji. Toda več kot odkrijejo, manj jih je. Od nekdanjih 14 samo še trije. Kdo zavira demokracijo? Kdo teži k temu, da se čim manj odkrije? Katere kršitve v postopkih z občani so najpogostejše? Na koga se lahko občan obrne v primeru kršitve pravic, šikaniranja, molčečih organov, ki ne odgovarjajo niti na vprašanja? In končno, kaj pomeni prijazna uprava? Je res prijazna? Kdo odpravlja birokratske ovire in kdo jih postavlja?
Mag. Marijan ŠTRIKER, univ. dipl. pravnik, rojen, 5. 5. 1956 na Prevaljah, poročen z Mileno in oče sina Simona ter hčerke Špele.
Osnovno šolo je obiskoval v svojem rojstnem kraju na Prevaljah pod ravnateljevanjem Leopolda Suhodolčana. V dramskem krožku na šoli je igral različne vloge ravnateljevih del. Številne aktivnosti ob šolanju je izvajal nekaj let pri prostovoljnem gasilskem društvu Prevalje, kjer je bil vodja mladinskega oddelka - tudi na različnih uspešnih tekmovanjih, in v godbi na pihala Prevalje, kje je sodeloval od svojega osmega leta starosti. Leta 1971 ga je pot odnesla v Ljubljano, kjer je leta 1974 končal Srednjo kadetsko šolo v Tacnu, leta 1979 pa še Višjo upravno šolo v Ljubljani. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1984, magistriral pa na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Ljubljani v letu 2007 na temo »Vsebinski in postopkovni okvir delovanja inšpekcijskih služb v Republiki Sloveniji«. V letu 2005 je opravil pedagoško andragoško izobraževanje na Pedagoški fakulteti v Kopru.
Svojo poklicno pot je pričel na Postaji milice Ljubljana Center in kmalu postal pomočnik vodje varnostnega okoliša ter bil imenovan za pomočnika komandirja Postaje milice Ljubljana Center v času, ko je štela postaja 110 uslužbencev. Bil je namestnik komandirja postaje milice Vič-Rudnik, učitelj kazenskega prava v Tacnu, vodja skupine učiteljev strokovnih predmetov, inšpektor za splošne in posebne operativne naloge v Ministrstvu za notranje zadeve, vodja sektorja za zavarovanje in preventivo, načelnik oddelka za organizacijo, pooblastila in razvoj milice na Ministrstvu za notranje zadeve, bil je nosilec projekta uvedbe elektronskega poslovanja vseh policijskih uprav za notranje zadeve, direktor Operativno komunikacijskega Centra, svetovalec Vlade v kabinetu ministra za področje javne varnosti in za področje razvoja in organizacije javne uprave, upravni inšpektor v Ministrstvu za notranje zadeve, inšpektor svetnik v Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve in upravni inšpektor v Ministrstvu za javno upravo.
Zadnjih deset let se aktivno ukvarja z upravnim postopkom, ki ga tudi predava na seminarjih Upravne akademije resornega ministrstva. Predava preko različnih zasebnih izobraževalnih inštitucij, centrom za socialno delo.
Je glavni urednik uredniškega odbora portala upravnih enot. Operativno je vodil delovno skupino za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o splošnem upravnem postopku.
Ljubljana, dne 26.1.2009
Janko Arah
P.S: Letošnji Koroški večer s plesom bo v hotelu SLON v Ljubljani TRETJO in ne drugo soboto v mesecu marcu, torej 21. marca 2009 z začetkom ob 19,00 uri.
Prilagamo položnice za plačilo članarine.