Spoštovani člani KKL-a,
vabim vas na prvo letošnjo okroglo mizo, ki bo
v četrtek, dne 12. januarja 2017 ob 19.00 uri (OB SEDMIH) v
v kavarni »KAVA-ČAJ« - SLAMIČ, Kersnikova ulica 1, Ljubljana,
(najbližje parkirišče: parkirna hiša Kozolec, vhod z Dvorakove ulice)
V novem letu 2017 bomo naša srečanja začeli z besedo in pesmijo. V četrtek, 12. januarja 2017 ob 19. uri bo pri Slamiču z nami Vita Mavrič. Verjetno jo večina pozna kot igralko in predvsem kot šansonjerko, manj ljudi pa ve, da je vnukinja pokončnega in vsestranskega Korošca Vinka Moederndorferja st., Vinko Moederndorfer ml., ki je tudi že bil gost našega večera, pa je njen polbrat. Vita se je skupaj z Vinkom ml. zadnja leta poleg petja intenzivno ukvarjala s tem, da bi iz pozabe obudila spomin in delo svojega dedka, znamenitega učitelja, socialno-političnega delavca in tudi politika, Prežihovega sodelavca. Tako je v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ob 120-letnici Moederndorferjevega rojstva konec leta 2014 organizirala dvodnevni znanstveni simpozij, katerega prispevki so pred kratkim izšli v knjigi z naslovom “Kar ustvariš ostrane. Svetu cvet, tebi rane.” Vinko Moederndorfer. Učitelj, politik in raziskovalec. Ob tej obletnici so pred osnovno šolo v Mežici odkrili Moederndorferjev doprsni kip, delo akademskega kiparja Mirsada Begića, Vinko ml. pa je posnel celovečerni film, ki si ga je bilo mogoče že ogledati na TV Slovenija.
Iztočnic za pogovor in radovedna vprašanja tako ne bo manjkalo, saj je Vita odločna sogovornica.
Wikipedija Vito Mavrič jedrnato predstavi že v prvem odstavku, kjer piše: “Svojo glasbeno kariero je začela na odrskih deskah Ljubljanskega mestnega gledališča leta 1987 z naslovno vlogo v muzikalu U 'Slovenačkih gorama' avtorjev Žarka Petana, Ervina Fritza in Urbana Kodra. Istega leta je posnela samostojni glasbeni recital glasbe skladatelja Urbana Kodra za Televizijo Slovenija na besedila različnih slovenskih pesnikov 'Pesem je ženska'. Ob tej priložnosti je izdala tudi svojo prvo kaseto pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Leto kasneje je v Štihovi dvorani Cankarjevega doma pripravila samostojni koncert poezije skladatelja Urbana Kodra in pesnikov Janeza Menarta, Ervina Fritza, Milana Jesiha in drugih. Po tem koncertu se je slovenskemu šansonu posvetila dokončno.”
V vrh njenega delovanja sodi avtorski glasbeno gledališki projekt Ježkovih šansonov z naslovom 'Ne smejte se, umrl je klovn”, za katerega je prejela Župančičevo nagrado. Pela in igrala je tudi za otroke. Dolga leta je vodila festival šansona v Cankarjevem domu, njen zadnji hit pa se posluša pod naslovom: “Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora”, ki ga izvaja skupaj z Janijem Kovačičem. Spregovorila nam bo še o kakšni zanimivi zgodbi.
Ljubljana, dne 4.1.2017
Predsednik:
Janko Arah