Spoštovani člani KKL-a,
Vabim vas na prvo redno mesečno srečanje v 2012. letu, ki bo
v četrtek, dne 5. januarja 2012 ob 19.00 uri (OB SEDMIH) v kavarni �KAVA-ČAJ� - SLAMIČ, Kersnikova ulica 1, Ljubljana,
na katerem nam bo naš član Edvard Kopušar govoril o državi BiH in sicer v treh (kratkih) sklopih:
a) Politična organizacija države BiH na podlagi tim. Daytonske Ustave (1995):
Država Bosna in Hercegovina je organizirana na podlagi ustave, ki je bila izdelana v Daytonu in sprejeta na mirovni konferenci v Parizu, decembra leta 1995. Je komplicirana, vendar suverena država z najvišjimi državnimi zakonodajnimi in izvršnimi organi oblasti: Parlament BiH, Predsedstvo BiH, Svet ministrov BiH (vlada). Anomalija je, da država BiH nima najvišje sodne oblasti (napr. Vrhovno sodišče BiH ne obstaja). Tim. Sodišče BiH, ki ga je ustanovila mednarodna skupnost, ni najvišja sodna instanca v državi, temveč je pristojno samo za sojenja v določenih kazenskih zadevah vojnih zločinov iz časa vojne v BiH in zločinov s področja organiziranega kriminala in korupcije. Država BiH je administrativno razdeljena na dve entiteti in en distrikt: Republiko srbsko (RS), Federacijo BiH (FBiH) in Distrikt Brčko. Vse imajo svoje lastne organe zakonodajne, izvršne in sodne oblasti.
Entiteta RS ima svojo entitetsko ustavo in svojo vlado ter druge entitetske organe oblasti. Entiteta je organizirana unitarno oz. centralizirano. Lokalni organi oblasti so občine.
Entiteta FBiH ima svojo entitetsko ustavo in svojo vlado ter druge entitetske organe oblasti. Entiteta je organizirana federalno, kot skupnost desetih kantonov. Kantoni so federalne enote, ki imajo svoje lastne ustave in svoje kantonalne vlade ter druge kantonalne organe oblasti. Lokalni organi oblasti v okviru posameznega kantona so občine.
Distrikt Brčko je mestna občina, ki ima svoj Statut in svojo avtonomno mestno upravo. Le ta je trenutno še vedno pod delnim mednarodnim nadzorom.
Največja mesta v BiH:
Sarajevo je uradno glavno mesto BiH, čeprav nima posebnega statusa.
Sarajevo leži znotraj entitete FBiH, zato je hkrati tudi njeno administrativno središče.
(Op.: Istočno Sarajevo je faktično del predmestja Sarajeva, vendar je pravno znotraj RS).
Banja luka je administrativno središče RS.
Mostar je neuradno središče bh. Hrvatov.
b) Mednarodni položaj države BiH.
Pomen stabilnosti BiH za regijo Zahodnega Balkana in pomen bilateralnih in multilateralnih odnosov v regiji.
c) Osebne izkušnje pri delu političnega svetovalca na VP RS v Sarajevu (iz okvira javne diplomacije in civilne družbe BiH).
Edvard Kopušar je o sebi zapisal naslednje:
Rojen sem v Slovenj Gradcu leta 1950. Otroški vrtec in štiri razrede osnovne šole sem obiskoval v Slovenj Gradcu. Nato sem se z družino preselil na Ravne na Koroškem, kjer sem končal osnovno šolo in nato koroško gimnazijo leta 1969. Po gimnaziji sem se vpisal na študij prava na Univerzi v Ljubljani, vendar sem ga dokončal na Univerzi v Beogradu leta 1974, kamor sem se preselil zaradi družinskih razlogov. Študij sem nadaljeval na postdiplomskem študiju (mednarodno pravna smer), vendar ga zaradi razpada bivše države nisem utegnil dokončati (magistrska naloga).
Moja prva zaposlitev je bila v pravni službi J� (Jugoslovanske železnice) v Beogradu, kjer sem ostal dve leti. Nato sem se 1976. zaposlil v jugoslovanski diplomaciji (Ministrstvo za zunanje zadeve SFRJ), kjer sem ostal do razpada bivše države leta 1991. V tem obdobju sem poleg službovanja v centrali v Beogradu slabih deset let služboval tudi na ambasadah v Etiopiji (Adis Abeba) in Argentini (Buenos Airesu). Po osamosvojitvi Slovenije sem 1992. privatno odšel v Južno Ameriko (Čile), kjer sem skoraj pet let živel in delal na stričevi vinogradniški farmi.
Od 1997. sem v slovenski diplomaciji oz. na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Kot slovenski diplomat sem v minulem petnajstletnem obdobju, poleg službovanja v Ljubljani (kjer imam tudi stalno prebivališče), približno polovico obdobja služboval na slovenskih ambasadah v Iranu (Teheran), na Madžarskem (Budimpešta) in nazadnje v BiH (Sarajevo), od koder sem se vrnil v začetku 2011. leta. V svoji diplomatski karieri sem od začetnega najnižjega diplomatskega ranga ataše preko sekretarja in svetovalca napredoval do drugega najvišjega diplomatskega ranga pooblaščeni minister (najvišji diplomatski rang je ambasador). V okviru službovanja na ambasadah v tujini sem opravljal tudi funkcije namestnika ambasadorja in začasnega odpravnika poslov (charge d' affairs a.i.).
Glede izven delovnih aktivnosti naj omenim, da sem bil v letih 2000 in 2006 izvoljen za podpredsednika in predsednika Sindikata slovenskih diplomatov. Deloval sem tudi publicistično, posebno v času mojega bivanja v Čilu, ko sem sodeloval z različnimi časopisi in revijami. V Čilu sem organiziral slovenske izseljence. V otroških in mladostniških letih sem se rekreativno ukvarjal z različnimi športnimi dejavnostmi (taborništvo, rokomet, atletika, karate). Za seboj imam tri zakone, v katerih sem dobil štiri otroke, ki so rojeni v različnih državah, vendar imajo tudi slovenska državljanstva. Trenutno živim s partnerko in šestletno hčerkico v Ljubljani. Pred dvema letoma sem postal dedek. Moja prva in doslej edina vnukinja je bila rojena v Čilu.
Ljubljana, dne 23.12.2011
Predsednik: Janko Arah